Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: drustvosvitsc@gmail.com

 
Dekriminalizacija drog
objavljeno: 29. 10. 2015

Richard Branson je na spletni strani Virgin objavil članek, po katerem je razvidno, da naj bi bili Združeni narodi pripravljeni objaviti dokument, v katerem je zapisano, da naj bi bila kriminalizacija drog škodljiva. Dokument bi že moral biti predstavljen, toda njegovo objavo so preklicali v zadnjem trenutku.

Slika iz strani: http://www.virgin.com/richard-branson/finally-a-change-in-course-on-drug-policy:

Prevod (Samo Novakovič):

New Picture.png
Osnutek Informativnega članka (briefing paper) o dekriminalizaciji uživanja in posedovanje drog za osebno uporabo

Ta dokument pojasnjuje stališče UNODC-a pri informiranju držav in spodbujanju pristopov politik na področju drog, ki temeljijo na pravici do zdravje in človekovih pravicah. Nadalje argumentira, da je dekriminalizacija uživanje in posedovanje drog za osebno uporabo v skladu z mednarodnimi konvencijami o nadzoru drog in je lahko njena uveljavitev nujna pri izpolnitvi obveznosti v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami.

Pogoji in opredelitve

Dekriminalizacijo uporabe drog za nemedicinske namene in posedovanje za osebno uporabo lahko obravnavamo kot vprašanje prava ("de jure" ) ter vprašanje prakse oz. politike ("de fakto"). De jure dekriminalizacija je odstranitev kazenskih sankcij z neobvezno opcijo uporabe civilnih ali upravnih sankcij, kot so globe ali izobraževanja. De fakto dekriminalizacija (včasih imenovano depenalizacija) je odločitev, da v praksi oz. politiki ne udejanjajo kazenske ali upravne kazni za nekatera kazniva dejanja. V modelu de jure dekriminalizacije osebna posest in uporaba ostaja nezakonita, vendar ne kazniva. V modelu de fakto dekriminalizacije, osebna posest in uporaba ostaja kazniva, ampak se lahko obravnava z alternativnimi sankcijami za kršitelje, ki so odvisne od vrste drog ter vrste zagrešenih kaznivih dejanj.

Negativni učinki kriminalizacije:

Kriminalizacija uporabe drog za nemedicinske namene in posedovanje za osebno porabo prispeva k problemom v javnem zdravju in povzroča negativne posledice za javno varnost, javni red in mir in človekove pravice.

  • Zdravstvene posledice in smrti, povezanih z drogami: Grožnja z aretacijo in kazenskimi sankcijami so se pogosto iskazale za oviro pri dostopu do preventivno zdravstvenih storitev, kot so sterilne igle in brizge, substitucijske terapije, dostop do naloksona za preprečevanje prekomernih odmerkov, povzročile so rast epidemij  HIV-a in hepatitisa C med ljudmi, ki uporabljajo droge, ter prispevale k preprečljivim smrtim zaradi teh krvno prenosljivih virusov in prekomernih odmerkov drog.
  • Diskriminacija, socialna izključenost in nasilje: Pretiravanje z ukrepi v smeri kriminalizacije je povzročilo visoko stopnje diskriminacije posameznikov, ki uživajo droge, vključno z izključitvijo iz delovnega mesta, izobraževanja, skrbništva nad otroki in zdravstvene nege.Posamezniki, ki uporabljajo droge, predvsem ženske, so še posebej občutljivi na spolno, fizično in psihično nasilje.
  • Obvezno zdravljenje: Veliko število ljudi, ki uporabljajo in vbrizgavajo droge, so pridržani v centrih za detoksikacijo brez njihovega informiranega soglasja, pogosto brez ustreznega pravnega varstva, pogosto soočeni z zdravstvenimi intervencijami, ki ne temeljijo na znanstvenih dognanjih, in v nasprotju z medicinsko etiko in človekovimi pravicami.
  • Zapor: Po svetu je milijone ljudi zaprtih zaradi manjših, nenasilnih kaznivih dejanj, povezanih z drogo, kljub določbam konvencij o mednarodnem nadzoru drog, ki dovoljuje uporabo alternativnih kazni v primerih blažje narave. V mnogih državah je nesorazmeren delež tistih, ki so zaprti pripadnikov najbolj marginaliziranih skupin, kot revni ter pripadniki rasnih ali etničnih manjšin, kar vodi do prenapolnjenosti zaporov in s tem povezanih negativnih posledic, vključno s priporom v predkazenskem postopku. Zapor vodi v začaran krog revščine in socialne izključenosti, kajti predkaznovanost lahko negativno vpliva na dostop do zaposlitve, izobraževanja, stanovanja in skrbništva nad otroki in ponekod tudi uveljavljanje državljanskih pravic, kot so volilna pravica. Slabe razmere in pomanjkanje oskrbe za  HIV pozitivne, vključno z zdravljenjem odvisnosti od drog, v zaporih lahko povzroča okužbe s HIV-om, virusnim hepatitisom in okužbe s  tuberkulozo med ljudmi, ki uživajo droge, in povečajo tveganje prekomernega odmerka.

Mednarodnem pravo:

Vlade imajo po mednarodnem pravu dolžnost, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje ponudbe in povpraševanja glede prepovedanih drog. Pri tem morajo zagotoviti, da se ta prizadevanja uravnotežena z obveznostmi glede zagotovitve ustrezne dostopnosti nadzorovanih zdravil za zdravstvene in znanstvene namene, in da so ti ukrepi v skladu z obveznostmi na področju človekovih pravic držav članic.

Mednarodni nadzor nad drogami je sistem, podprt s tremi mednarodnimi konvencijami o nadzoru drog in postavlja položaj zdravja in dobrega počutja človeštva za njen poglavitni cilj. S tem vzpostavlja dvojno obveznost za nadzor: zagotovlja razpoložljivost nadzorovanih snovi za medicinski in znanstvene namene in hkrati preprečuje nedovoljeno proizvodnjo, trgovanje in zlorabo takšnih snovi

Kot je določeno v Ustanovni listini ZN je namen in načela Združenih narodov ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, in na spodbujanje rešitev mednarodno gospodarskih, socialnih, zdravstveneih in s tem povezanih težav (ki vključuje nadzor nad drogami) in za spodbujanje vsesplošnega spoštovanja in upoštevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ti trije stebri politike ZN - varnost, razvoj in človekove pravice, so vodilo politik nadzora nad drogami. To pomeni, da je treba mednarodne konvencije za nadzor nad drogami brati v okviru teh določb. Komentar konvencij sprejetih do 1988 o mednarodnem nadzoru nad drogami določa: »Zlasti je treba paziti, da se zagotovi skladnost z ustreznimi ustavnimi določbami o zaščiti človekovih pravic.«

Države imajo obveznosti v skladu s pravico do zdravja, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, zdravljenje in nadzor epidemije ... bolezni, ter željo pri zagotavljanju dostopa do osnovnih zdravil, ter obveznost da sprejmejo pozitivne ukrepe za spodbujanje zdravja s tem da se vzdržijo ravnanj, ki omejuje posameznikove sposobnosti za varovanje njegovega zdravja.