Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

Avtor računalniške grafike: "Ilegalni"

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: newprevent@gmail.com

 
Matere uživalke drog
objavljeno: 01. 09. 2011

Uvod
Povezava na celoten tekst


avtor: Anja Žnidaršič

V raziskavi sem ugotavljala, kako ženske uživalke [1] drog kombinirajo svojo vlogo uživalke z vlogo matere. Postavila sem hipotezo, da ženske uživalke zanemarjajo svoje otroke, da se z njimi ne ukvarjajo ter, da nasploh slabo skrbijo zanje. Hipotezo sem testirala z analizo sposobnosti kombiniranja vloge matere in vloge uživalke drog skozi pregled različnih življenjskih področij.

Svoje ugotovitve v raziskavi opiram na intervjuje z materami uživalkami drog, ki so bili izvedeni meseca novembra in decembra 2007. Za pomoč pri sestavljanju vprašalnika sem prosila eno od znank, ki uživa droge. V vprašalniku sem le okvirno določila teme, o katerih sem kasneje spraševala. Opravila sem štiri intervjuje; tri v Ljubljani, enega v Kopru. Na podlagi kvalitativne analize izjav intervjuvank sem določila vsebinske spremenljivke, ki so predstavljale več področij v življenju mater uživalk drog. To so nosečnost, strategije zmanjševanja škode med nosečnostjo, vzgoja in skrb, partnerstvo, družina, druženje, delo in denar, socialno varstvo, zdravstveno varstvo, stanovanjsko področje, stigma in ravnanje z njo, privilegiji ter predlogi iz njihove strani.

Izkušnje prostovoljnega dela z uživalci in uživalkami drog so mi pokazale, da so ženske najbolj socialno izključena skupina v populacij, ki uživa droge. Potrebe se glede na spol namreč razlikujejo in ženske so prikrajšane; programi na tem področju so utemeljeni izključno na potrebah moških uživalcev, saj ti zajemajo večino populacije. Le ti so po podatkih Kocmurja (1999: 37-38) v letih od 1992 do 1999 predstavljali dobre tri četrtine celotne populacije oz. natančneje, delež žensk se je v tem času gibal med 14 in 25 odstotkov. Še bolj kot samo ženske uživalke drog so izključene tiste, ki nastopajo tudi v vlogah mater. Nosečnost in rojstvo otroka namreč pomenita neizbežno izpostavljanje javnosti in če ne prej, pride uživanje drog na dan ravno v tem trenutku. Razkritje večinoma doprinese kritike služb, ki ženske ob nosečnosti in rojstvu otroka obravnavajo, ter stigmatizacijo s strani celotne družbe. Obravnavala sem matere, ki imajo zgodovino uživanja drog, so droge uživale med nosečnostjo, jih še vedno uživajo, prejemajo substitucijsko terapijo ali oboje hkrati. Zanimal me je njihov položaj v družbi, v odnosu s službami, katerih storitve koristijo, v razmerju s pomembnimi drugimi ter z njihovo okolico. Mati naj bi namreč bila vse, kar uživalka drog naj ne bi bila, hkrati pa naj bi uživalka drog bila vse, kar naj mati ne bi bila. Na eni strani imamo torej konstrukt matere v zahodni družbi, na drugi strani pa konstrukt uživalke drog; ideal matere proti liku grešnice.



[1] Tako kot tudi Marenk (2008) sem se v raziskavi odločila za uporabo izraza uživalka drog (Marenk 2008: 3). Druge izraze, kot so uporabnica, narkomanka, zasvojenka ali odvisnica uporabljam samo v primerih povzemanja ali citiranje drugih avtorjev ki uporabljajo takšno terminologijo ali pri citiranju mojih sogovornic. Sicer pa tudi izraz uživalka in uporabnica drog  nista popolnoma ustrezna, saj se z obema vloga posameznice reducira zgolj na eno ravnanje ali lastnost. Kljub temu menim, da je izraz uživalka drog primernejši, saj se z uporabo tega izraza izognem prekrivanju pomena uporabnice s pojmom uporabnice socialnih in zdravstvenih služb in poleg tega pokažem, da je eden od glavnih namenov pri uživanju drog doseganje užitka, četudi se ta z dolgotrajnejšem uživanjem ne pojavlja več (Marenk 2008: 3). Hkrati uporabljam izključno ženski spol, razen v primerih navajanja ali citiranja avtorjev, ki pišejo v moškem spolu in sicer zaradi same vsebine raziskave, ki se osredotoča zgolj na matere uživalke drog ter ne v namen diskriminiranja moških uživalcev drog, o katerih je sicer na področju drog zapisanega veliko več kot o ženskah uživalkah drog.