Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

Glasilo društva Svit številka 2 iz leta 2005

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: drustvosvitsc@gmail.com

  • Mobilne enote
  • Terenski vozili na delu
  • Ponudba injekcij

karikatura_Oskar

Terensko delo je prav zagotovo najbolj prepoznavna dejavnost našega društva. Deluje na področju treh obalnih občin, vsak dan v tednu, in je dejaven od leta 2003. Poleg preventive glede varovanja zdravja intravenoznih uporabnikov drog, je ena od pomembnejših vlog terenskega vozila vzpostavljanje stikov s posamezniki, ki še niso bili vključeni v nobenega izmed programov obravnave, in jih po potrebi osveščati o problematiki uživanja drog.

Terensko delo z mobilno zamenjavo igel je bilo zasnovano zaradi omogočanja lažje dostopnosti medicinskega materiala za intravenozno uporabo drog. V letih naraščanja uporabe je bila značilna otežena nabava injekcijskih igel, ki so bile dosegljive le na recept, kar je vodilo v njihovo množično souporabo. Storitev zamenjave uporabljenih igel s sterilnimi je bila odziv na epidemijo AIDS-a, in na velik delež heroinskih uporabnikov, ki so se okužili z uporabo kontaminiranega pribora, in so bolezen razširili preko spolnih odnosov tudi na primarno manj ogroženo populacijo. Izkazalo se je, da lahko terensko delo predstavlja dopolnilno možnost širjenja mreže stikov z uporabniki drog na različnih lokacijah, kjer je dostopnost ostalih storitev manjša.

Zgodovina

Začetki programov razdeljevanja igel segajo v leta 1970. Programi so nastajali na različnih lokacijah in z različnimi pristopi. Prvi vladno podprt program sodi v prvo polovico 1980. Nizozemska pobuda je nastala prvenstveno zaradi omejevanja epidemije hepatitisa B. Pandemija AIDS-a je dokončno povzročila prodor programov izmenjave igel v mnoge države sveta (Ritter in Cameron, 2005). Poleg sterilnih igel programi omogočajo ponudbo različnega materiala in storitev, kot so: testiranje na HIV in hepatitis, alkoholni robčki, razkužena voda ali fiziološka tekočina, aluminijske žličke za kuhanje droge, citronska kislina za raztapljanje droge, odpadni kontejnerji za odvržene igle itd.

Terensko delo v Sloveniji


V Sloveniji je bil postavljen zakonski okvir izmenjave igel z zakonodajo na področju drog iz leta 1999, in sicer z »Zakonom o preprečevanju rabe nedovoljenih drog in obravnavi uživalcev nedovoljenih drog« ter z »Nacionalnim programom in strategijo Republike Slovenije na področju drog« za obdobje 2004-2009. Mobilna izmenjava igel je zaživela najprej v Kopru (2003) in Ljubljani ter kasneje tudi v ostalih večjih krajih. Z vidika dostopnosti storitve so manjša okolja, z manj prepoznavno populacijo uporabnikov, objektivno bolj zahtevna in predstavljajo izziv za terenske delavce.

 

oskar

Cilji terenskega dela so poleg preventive okužb virusov HIV-a, hepatitisa in bakterijskih okužb ter stika s skrito populacijo uživalcev, preventiva poškodb pri injiciranju, informiranje in ozaveščanje uporabnikov drog ter preventiva prekomernih odmerkov mamil.

Od leta 2006 je v Sloveniji delujočih 6 mobilnih enot, ki poleg ostalega skrbijo za oskrbo uporabnikov z injekcijskimi iglami in brizgami, alkoholnimi krpicami, sterilnimi gazami, askorbinsko kislino, kondomi, kontejnerji za odvržene igle, informativnimi gradivi in ostalimi potrebščinami.

Leta 2009 je bila med zaupno-prostovoljno testiranimi pri vstopu v mrežo CPZOPD in med obiskovalci nekaterih nevladnih organizacij, ki skrbijo za izmenjavo materiala za injiciranje, ugotovljena stopnja razširjenosti virusa HIV 1.3%, stopnja razširjenosti protiteles hepatitisa B (HBV) 5,4% (v primerjavi z 10,4% leta 2003) in stopnja razširjenosti protiteles hepatitisa C (HCV) 23,4% (v primerjavi s 22,5% leta 2003), vendar podatki o trendih po mnenju stroke niso zadostno preverjeni (EMCDDA, 2012).

oskar2

V zacetku leta 2007 smo iz sredstev EU pridobili novo terensko vozilo, Ki smo ga poimenovakli kar "OSKAR2".

Kdaj in kje nas dobite?

miza
oprema

Vozilo je opremljeno za manjše oskrbe poškodb pri injiciranju, za razdeljevanje sterilnega materijala ter zbiranje uporabljenih insulink. V osrednjem delu je prostor namenjen neformalnem druženju s terenskima delavcema, informiranju v zvezi s problematiko uživanja nedovoljenih drog, ter nudenju pomoči pri reševanju s tem povezanih težav.


S terenskimi vozili imamo v terenskem vozilu, poleg razdeljevanja sterilnega materijala in pribora za injiciranje, tudi namen širjenja ponudbe dnevnega centra na različne lokacije in s tem pridobivanja stikov s populacijo uporabnikov, ki ni vklučena v programe zdravljenja. Praviloma sta v terenskem vozilu dva terenska delavca, ki obiskovalcem nudita informacije ter nasvete glede preprečevanja tveganih vedenj vezanih na uporabo prepovedanih drog. Uporabniki terenskega vozila lahko pokličejo na številko 031/296-930 (Urnik delovanja)

Dokazi o učinkovitosti programov injekcijskih igel in brizg za enkratno uporabo

Znanstvene raziskave o učinkovitosti programov injekcijskih igel in brizg za enkratno uporabo pri zmanjševanju HIV/aidsa med injicirajočimi uživalci drog segajo v osemdeseta leta. Kot je ugotovljeno v pregledu literature, ki jo je objavila Svetovna zdravstvena organizacija leta 2004, obstajajo utemeljeni dokazi, da se s povečevanjem razpoložljivosti in uporabe sterilne opreme za vbrizgavanje za injicirajoče uživalce droge občutno zniža okužba z virusom HIV in da ni nobenih dokazov o kakšnih večjih nepričakovanih negativnih posledicah (WHO, 2004). Vendar je bilo v poročilu ugotovljeno, da sami programi injekcijskih igel in brizg za enkratno uporabo ne zadostujejo za nadzor nad okužbo z virusom HIV med injicirajočimi uživalci drog ter da je treba te programe dopolniti s številnimi dopolnilnimi ukrepi za nadzor nad okužbo z virusom HIV med injicirajočimi uživalci drog ter od njih. S pregledom stroškovne učinkovitosti programov injekcijskih igel in brizg za enkratno uporabo de Wit in Bos (2004) ugotavljata, da se zdijo ti programi stroškovno učinkoviti pri preprečevanju širjenja virusa HIV ter imajo poleg zmanjševanja okužbe s HIV dodatne in pomembne koristi, kot je možnost, da uživalci drog, ki jih je drugače težko doseči, stopijo v stik z zdravstvenimi in socialnimi službami.

_______________________________________________________