Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

Avtor karikature je Dragan Skrt

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: newprevent@gmail.com

  • Simpozij o HCV
  • Nasilje v zdravstvu
  • Različne teme
  • Doping in prehranski dodatki
  • Povzetki iz konference

Udeležili smo se 7. Slovenske konference o zdravljenju odvisnosti in 8. Slovenskega simpozija o okužbi z virusom hepatitisa C pri osebah, ki uporabljajo droge.

V članku se bom osredotočil na poročanje in komentiranje posameznih predstavitev iz konference. V pomoč so mi bili izvlečki, ki jih lahko dobite tukaj.

Prvi dopoldan je bil na vrsti 8. Slovenski simpozij o okužbi z virusom hepatitisa C pri osebah, ki uporabljajo droge.

V zadnjih letih je hepatitis C pridobil status najnevarnejše bolezni pri osebah, ki uporabljajo droge. Zdravljenje AIDS-a je tako napredovalo, da je umrljivost zaradi hepatitisa C v Sloveniji večja od umrljivosti okuženih z virusom HIV. Vemo, da četrtina obolelih za HCV umre za posledicami bolezni jeter. V svetu je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 71 milijonov obolelih in v EU je 50%( oz. pol milijona) uporabnikov, ki injicirajo droge, pozitivnih na protitelesa HCV.

Matičič M.: ELIMINACIJA HEPATITISA C V SLOVENIJI: TAKO BLIZU – A VENDAR TAKO DALEČ Stegel N. : OBRAVNAVA HEPATITISA C V MREŽI CPZOPD: AKTUALNI PODATKI Korenjak M.: REZULTATI NACIONALNE RAZISKAVE OKUŽBE S HCV MED UPORABNIKI DROG V NIZKOPRAŽNIH PROGRAMIH Kastelic A.: PREPREKE PRI OBRAVNAVI HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UPORABLJAJO DROGE: PODATKI MEDNARODNE RAZISKAVE Šegrec N.: NOVOSTI NA PODROČJU ODVISNOSTI Wolf S.: OBRAVNAVA UPORABNIKOV DROG, OKUŽENIH Z VIRUSOMA HEPATITISA B IN C, V ZAPORU - PRAVNI VIDIK Šalda Z., Žlajpah E.: PRAKTIČNE IZKUŠNJE OBRAVNAVE Z VIRUSOM HEPATITISA C OKUŽENIH UPORABNIKOV DROG V ZAPORU Videčnik J., Baklan Z., Kurent A., Matičič M.: ZDRAVLJENJE HEPATITISA C PRI UPORABNIKIH DROG NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA OKROGLA MIZA Baklan Z., Kastelic A., Matičič M., Salecl E., Stegel N., Šalda Z., Zamernik E., Wolf S: KAKO IZBOLJŠATI OBVLADOVANJA HEPATITISA C PRI UPORABNIKIH DROG V SLOVENIJI Jože Hren: Pismo ministerstva za zdravje 

V Sloveniji imamo vse možnosti, da uresničimo cilje SZO glede zmanjšanja števila novih okužb za 90% ter smrti za 65% do leta 2030. Največji izziv je prepričati osebe, ki so potencialno ogrožene, da se testirajo ter izkoristijo možnost zdravljenja, ki je 94% učinkovito.

Predstavnik Ministrstva za zdravje Jože Hren je zagotovil, da bodo izkoričene možnosti, ki jih ponuja na novo uveden projekt terenskega dela pri uvedbi testiranj uporabnikov prepovedanih drog na terenu, kar bi omogočilo večjo dostopnost storitve. Društvo Svit Koper se je angažiralo pri motiviranju uporabnikov naših storitev glede testiranja in odhoda na zdravljenje. S Kliniko za infekcijske bolezni smo se dogovorili za skupinsko naročanje obalnih pacientov, kar nam bo racionaliziralo stroške prevozov v Ljubljano in nazaj.

Simpozij o okužbi z virusom HCV je potekal v zelo konstruktivnem ozračju, kjer so bile prikazane in izmenjane bolj oz. manj uspešne prakse ter v spodbudi, da se ne ustavimo pri začetnih uspehih. Raziskave iz tujine kažejo, da je epidemijo HCV možno zajeziti ter že v nekaj letih doseči opazne rezultate pri zmanjšanju števila okuženih.

Strategija ukrepov ima več korakov:

  • Testiranje vseh potencialno obolelih. Vsi bolniki se zavejo svojega statusa glede napredovanja bolezni.
  • Vse obolele se vključi v zdravstveni sistem, nakar se jih vključi v terapijo.
  •  Zmanjšanje oz. izničenje prisotnosti virusa.
  •  Zadnja faza je spremljanje stanja ozdravelih.  

Ena od slovenskih iznajdb pri doseganju končnega cilja je mikroeliminacija hepatitisa C. Ta deluje tako, da se osredotočimo na zaključeno skupino pacientov in jih poskušamo pozdraviti. Slovenija je prva v svetu uspela pozdraviti vse hemofilike in paciente na hemodializi.

Poseben izziv je obravnava uporabnikov drog na prestajanju kazni. Znano je namreč, da se mnogi okužijo prav med prestajanjem zaporne kazni. Zato je še manj razumljivo vztrajanje uprave zaporov pri onemogočanju razdeljevanja sterilnih igel.

Raziskava, ki so jo izvedli v zadnjih dveh letih je pokazala, da je bilo slabih 50% HCV pozitivnih med testiranimi obiskovalci 6ih nizkopražnih programov. V koprskem Svitu je bil ta odstotek med najvišjimi. To sicer ni dokaz najvišje prevalence okuženih, ker je bil testiran le manjši del populacije obalnih uživalcev prepovedanih drog.

naprej>> 

7. Slovenska konferenca o zdravljenju odvisnosti

Tokratno srečanje je bilo namenjeno trem osrednjim temam.

Prvo popoldne smo govorili o nasilju nad zdravstvenimi delavci in uporabniki zdravstvenih storitev. Drugi temi sta bili doping v športu ter prehranska dopolnila. Del programa je bil namenjen prostim temam.

Milan Krek je predstavil rezultate ankete, ki so jo izpolnjevali delavci v centrih za zdravljenje odvisnosti (metadonski centri). Le v 8ih od 19 centrov menijo, da je za varnost dobro poskrbljeno. V sedmih centrih so doživeli nasilje s strani pacientov. Le 4 centri omogočajo pacientom prost dostop do prostorov centrov, 7 centrov pa je opremljeno z neprebojnim steklom. Po besedah Milana Kreka večina zaposlenih podcenjuje grožnje s strani pacientov in meni, da bi morali ukrepe oblikovati po temeljiti analizi stanja s ciljem večje varnosti zaposlenih ter pacientov v programu.

Milan Krek: NASILJE V CENTRIH ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI Branko Bregar: CELOSTNO OBVLADOVANJE NASILJA V ZDRAVSTVENIH INSTITUCIJAH - PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE Branko Gabrovec: VARNOST ZDRAVSTVENEGA OSEBJA PRI OBRAVNAVI PACIENTOV Robert Sotler: KAKO RAVNATI V PRIMERU KRŠITEV DOLŽNOSTI PACIENTA Miran Pustoslemšek: ODNOS USTANOV IN MEDIJEV DO NASILJA V PSIHIATRIJI Dušan Nolimal: STRESNE MOTNJE PO DISKRIMINACIJI IN TRPINČENJU JAVNIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV NJIHOVIH STORITEV Nataša Pirc Musar: VAROVANJE PODATKOV PRI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI OB SOOČANJU ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Z NASILJEM Alja Kratovac: PRAVNA ZAŠČITA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV OB NASILJU PACIENTOV S PRIMERI SODNE PRAKSE Nena Kopčavar Guček: PREPREČEVANJE NASILNIH DOGODKOV V ZDRAVSTVU Jože Balažic: ETIČNE DILEME OB ZAOSTRENEM ODNOSU BOLNIK – ZDRAVNIK Ivan Celić: IZKUŠNJE IN ZAKONODAJA PRI OBRAVNAVI NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM DELAVCI V REPUBLIKI HRVAŠKI 

Dušan Nolimal je ponudil poglobljeno analizo vzrokov za pojav nasilja v posameznih okoljih. Osredotočil se je na diskriminacijo in trpinčenje. Ti so po njegovih besedah razširjeni travmatični stresorji v javnem sektorju. Njihove posledice čutijo zaposleni ter uporabniki njihovih storitev. »Diskriminacija obstaja, če je oseba ali skupina oseb zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih oz. podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druge skupine oseb.«

Branko Bregar je predstavil analizo vzrokov za pojav nasilja uporabnikov do zdravstvenih delavcev in dejavnike razdelil na tri ravni: 1) dejavniki na strani uporabnikov, 2) dejavniki na strani zdravstvenih delavcev in 3) dejavniki na strani okolja. Če se je zelo dolgo poudarjalo oziroma posredno krivilo za pojavnost nasilja paciente ali zaposlene, so danes dejavniki okolja v ospredju. Odgovor je uveljavljanje nenasilne kulture inštitucije. Vedno pa bodo obstajali posamezniki, ki bodo tolerantni do najbolj dodelane prakse preprečevanja nasilja. 

naprej >> 

Drugi dan se je začel s predstavitvijo prostih tem.

Kot zanimivost naj navedem rezultate raziskave (Mateja Jandl, Katja Rostohar, Milan Krek), ki je zaznala, da je umrljivost zaradi prekomernega odmerka kokaina presegla število smrti zaradi prekomernih odmerkov heroina. Vseh 18 umrlih zaradi kokaina v letu 2016 je bilo moških. Povprečna starost umrlih je bila 38,9 let. Največ umrlih je bilo v starostni skupini 30 - 34 let, kar 75 % vseh umrlih zaradi kokaina je bilo starih med 30 in 45 let. 

Luka Mrak iz Šenta - Nove Gorice je predstavil prednosti vključitve zdravstvenega delavca v nizkopražen program terenskega dela. Predstavljen projekt je namreč prvi poskus integracije socialne in zdravstvene stroke znotraj programa zmanjševanja škode. Obenem je avtor prispevka na neposreden način nakazal na pomanjkljivosti novega terenskega vozila hkrati pa opozoriti na izzive, ki nas v okviru omenjenega projekta čakajo v prihodnje. Predstavitev je bila izdelana skupaj z uporabnik storitev v obliki odigranega dokumentarca, ki je ponazoril delovanja programa v Dnevnem centru ter na terenu.

Milan Krek je predstavil pojme povezane s stopnjo represije usmerjeno v preprečevanja »neustreznih« življenjskih stilov. Vsi zagovorniki trenutne politike so »nezadovoljni« glede odstotka uživalcev drog na prestajanju zaporne kazni. Akcijski načrt EU uvršata med ključne naloge v naslednjem obdobju alternativo kaznovanju na področju drog. EU spodbuja napotitev na zdravljenje ob pridržanju in ustrezne alternative prisilnim kaznim kot so dodatno izobraževanje, zdravljenje, rehabilitacija, nadaljnja oskrba po zdravljenju in ponovna vključitev v družbo za storilce, odvisne od drog.

Andrej Kastelic je opozoril na sporen prevod pojma: »alternativa kaznovanju« napram pojmu »alternativno kaznovanje«, ki ga je v predstavitvi uporabil Milan Krek. Ta semantična dilema je po mojem mnenju zelo lahko razrešljiva. Vsak alternativni ukrep, ki je za prizadetega obvezen, je objektivno del kaznovalnega ukrepa. Nedvomno pa so lahko različne alternative občutene kot manj »boleče« oz. represivne, kar pa vseeno ne odpravi same narave predpisane oz. določene kazni.

Raziskava na nivoju EU je odkrila vsaj 13 različnih oblik alternativnega kaznovanja, Slovenija ima osnovo za izvajanje alternativnih oblik kaznovanja zapisano v  zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.

Nihče od odgovornih pa se ne vpraša ali so kazniva dejanja s strani uporabnikov drog nujno zlo. Mogoče pa lahko kriminogenost pripišemo načinu na katerega se družba na uživanje drog odziva? Trgovina z drogami je namreč prepuščena kriminalnim združbam in uživalci so hote ali nehote vpleteni v popolnoma neregulirano dejavnost, ki deluje po pravilu ulice. Zato so vse oblike alternativnega kaznovanja le slaba vest zakonodajalca oz. zamegljevanje nemoralnosti trenutnih predpisov in morebitnemu zdravstvenemu problemu priložijo socialno, finančno in družbeno degradacijo nekaterih uživalcev prepovedanih drog.


Mateja Jandl: KOHORTNA RAZISKAVA: ŠESTLETNO SPREMLJANJE ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV DROG Moderatorja prvega dela drugega dne: Milan Krek in Nuša Šegrc Tatja Kostnapfel: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PREDPISOVANJA OPOIDOV Mateja Jandl : UMRLJIVOST ZARADI KOKAINA V SLOVENIJI Mirjana Delić: DETOKSIKACIJA PACIENTOV ODVISNIH OD GHB/GBL Luka Mrak: MED SOCIALO IN ZDRAVSTVOM; IZKUŠNJA SODELOVANJA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA SEKTORJA V PROJEKTU MOBILNE ENOTE V DRUŠTVU ŠENT V NOVI GORICI – VIDEO 20 MINUT Robert Medved: IZKUŠNJE Z DELOM V MOBILNI ENOTI ZA ZDRAVSTVENO REHABILITACIJO UPORABNIKOV PREPOVEDANIH DROG IN NOVIH PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC Vislava Globevnik Velikonja: PROJEKT PODN – PREPOZNAVA ODVISNOSTI, DUŠEVNIH MOTENJ IN NASILJA V OBPORODNEM OBDOBJU Jasna Čuk Rupnik: ŽENSKE, DROGE IN SPOLNOST – KAKO POMAGATI BOLJE Bojan Varjačić Rajko: ALEKSITIMIJA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI Milan Krek: ALTERNATIVNO KAZNOVANJE UPORABNIKOV DROG, ALTERNATIVA ZA UPORABNIKE DROG IN SODOBNO EVROPSKO DRUŽBO Andreja Lapuh: ZAPOR - PRILOŽNOST ZA OBSOJENE OSEBE, KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI Sandra Vitas: IZZIVI SVETOVANJA: OBRAVNAVA V SKUPNOSTI IN SVETOVANJE OSEBAM, KI PRESTAJAJO KAZEN ZAPORA Suzana Gladović: VPLIV PREDHODNE OBRAVNAVE IN MOTIVACIJE UPORABNIKOV NA USPEŠNOST UREJANJA ZASVOJENOSTI V REINTEGRACIJSKEM CENTRU Aleš Zajc: IZKUŠNJE TESTIRANJA NA NOVE PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE

Bojan Varjačič Rajko nam je predstavil pojem aleksitomija, ki označuje osebnostno potezo prisotno pri kar polovici odvisnih od psihoaktivnih substanc. V psihologiji in psihiatriji pomeni aleksitomija težavo ali nezmožnost doživeti, identificirati, izraziti in opisati svoja čustva.  V psihoanalizi se motnja razume kot posledica nezadostne oziroma motene zgodnje interakcije med otrokom in skrbnikom, ki naj bi otroku pomagal prepoznavati, ločevati, tolerirati in obvladovati čustva. Namen prispevka je bil poleg opredelitve pojma, razmislek o primernih pristopih in pomoči takšnim osebam. Običajni pristopi so namreč za te osebe večinoma neuspešni.

Diagnoza te osebnostne poteze je rezultat samoporočanja preko izpolnjevanje vprašalnika in v splošni populaciji je približno 10% oseb s to diagnozo.

Aleš Zajc je predstavil zanimivo raziskavo testiranja pacientov CPZOPD glede uživanja novih psihoaktivnih substanc, V obdobju dveh tednov so testirali 180 oseb med katerimi je bilo na GHB (Gama-hidroksi butirat – stimulantno evforično delovanje) pozitivnih 15 pacientov, kar znaša 8,5 % vseh testirancev. Po trije pacienti (1,7%) so bilo pozitivni na mefedron (mmc oz. 4-metilmetkatinon, je stimulans iz skupine β-keto amfetaminov) ter na carfentanyl (sintetični opioid iz skušine fentanilov). Eden (0,60%) je bil pozitiven na AB-Pinaco (sintetični kanabinoid). 

Ostale klasične psihoaktivne substance so se zvrstile v naslednjem vrstnem redu: metabolit metadona - 24,5%, benzodiazepini -19,4%, opiati -18,3%, kokain - 16,3% in THC - 12,2%. Pomemben podatek je bo besedah Aleša Zajca: »da v Sloveniji najpopularnejšega 3-MMC (sladoleda) v urinu še ni moč testirati. Po našem mnenju sintetični katinoni niso pogosta izbira pri intravenoznih uživalcih in so zaenkrat še vedno v domeni mladostnikov in občasnih uživalcev drog.« 

naprej >> 

Zadnji del konference je bil namenjen obravnavi dopinga ter prehranskih dopolnil.

Doping je v ožjem smislu definiran kot prisotnost prepovedanih snovi, njihovih presnovkov ali bioloških označevalcev v odvzetem vzorcu športnika. Uporaba prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljševanja telesnih zmogljivosti predstavlja etično kršitev športnih pravil, hkrati pa tudi veliko tveganje za zdravje. Je pa uporaba dopinga zelo razširjena tudi v amaterskem športu, kjer so mehanizmi kontrole popolnoma odsotni. Spletne trgovine omogočajo nakup različnih pripravkov vprašljive vsebnosti in kvalitete.

Lovro Žiberna: UVOD V TEMATSKI SKLOP (PREDSTAVITEV) + UVODNO PREDAVANJE DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU IN ŠPORTU Jani Dvoršak: BOJ PROTI DOPINGU V SLOVENIJI Drugi dan konference Nina Makuc: PREVENTIVNI PROTIDOPINŠKI PROGRAMI SLOADO // Karin Sernec: BIGOREKSIJA NERVOZA: DISMORFNA TELESNA MOTNJA ALI MOTNJA HRANJENJA Borut Štrukelj: Zloraba rastlinskih ekstraktov za izboljševanje psiho-fizičnih zmogljivosti in telesnega izgleda Nada Rotovnik Kozjek: Uporaba in zloraba prehranskih dopolnil Mojca Kržan: Zloraba nootropikov Nuša Šegrec: “Chem-sex” OKROGLA MIZA Moderatorji: Andrej Stare, Lovro Žiberna, Andrej Kastelic// Andrej Stare, - Vsebina: vprašanja iz publike + osebno razmišljanje, povezovanje in vodenje diskusije s vprašanji 

Doping je kljub vedno bolj zanesljivim metodam testiranja športnikov še vedno precej razširjen. Sposobnost odkrivanja obstoječih zdravil je uporabnike pripeljala do novih, nepreizkušenih snovi in politika prepovedi nima prepričljive etične podlage. Vztrajanje na sistemu nadzora, ki je neuspešen pri preprečevanju uporabe dopinga ter pri varovanju zdravja športnikov, je vsekakor težko zagovarjati. Razprava o dopingu je razdeljena med tiste, ki še naprej podpirajo protidopinške ukrepe in tiste, ki bi uvedli neregulirano uporabo tehnologij za izboljšanje športnih rezultatov. Tretja pot, ki jo je najlažje zagovarjati, je pristop zmanjševanja škode. 

Ob zaključku okrogle mize o problematiki dopinga se je odprlo vprašanje o upravičenosti uvrstitve indijske konoplje med prepovedane snovi v športu. Dilema ali je snov, ki še poslabša performans atleta, upravičeno na listi prepovedanih snovi, je odprla debato o dvoličnem odnosu v primerjavi z alkoholom, do katerega smo v našem okolju precej tolerantni. Trenutna pravila določajo, da se šteje za doping, če je v vzorcu športnikove krvi presežena meja 15 nanogramov na mililiter. Študije so pokazale, da uporaba kanabinoidov lahko zmanjša anksioznost, vendar v športnih dejavnostih nima ergogenega potenciala (delovna sposobnost - stamina). Nekateri od farmakoloških učinkov THC so povečanje srčnega utripa in krvnega tlaka, upad srčnega volumna in zmanjšanje psihomotoričnih sposobnosti. Ti učinki napovedujejo zmanjšanje atletskega potenciala. Ne glede na mnenje, ki ga imamo o uživanja indijske konoplje, je njeno jemanje med profesionalnimi atleti neprimerno enačiti z načrtovano goljufijo in jo imenovati doping.

 

Prisotni so se nagibali k ničelni toleranci v odnosu do dopinga ter k vzpostavitvi »kulture«, ki zavrača umetno povečanje športnih sposobnosti, napram bolj realističnem pristopu zmanjševanja škode, kjer se posameznike, ki se odločijo za njihovo jemanje, pouči o manj škodljivi uporabi.

Model zmanjševanja škode v športu temelji na 6ih korakih:

         ·       Vzpostavitev okolja, ki si prizadeva za varnost športnikov ter za lajšanje škodljivih posledic uporabe dopinga,

         ·        regulacija nabave in distribucije zdravil preko zdravstvenih delavcev ter farmacevtov,

            ·         promocijska akcija glede nevarnosti uporabe posameznih snovi,

         ·        hitra intervencija pri popravi škode pri posameznih športnikih,

         ·        vzpostavitev mreže rehabilitacijskih centrov za zdravljenje ter svetovanje,

         ·        lista vseh snovi, ki so v uporabi v posameznih športnih zvezah.

 

Vsekakor pa potencialna relaksacija pravil glede dopinga odpira mnoga vprašanja na katera je težko odgovoriti. Pristop zmanjševanja škode bi bil enostavneje uvesti v amaterskem športu kjer so denarni vložki in motivacija na drugačnem nivoju. Posamezniki bi imeli dostop do najboljše informacije glede jemanja zdravil, ki so pravilno odmerjene in označene.

 

Poleg zdravil, ki so v uporabi v profesionalnem športu ter med amaterskimi zagnanci, v zadnjih letih opažamo povečano uporabo rastlin in njihovih izvlečkov v vsakdanjem življenju, z namenom izboljšave psiho-fizičnih zmogljivosti, telesnega izgleda in povečane spolne moči. Za večanje mišične mase in moči posegajo uporabniki po rastlinskih izvlečkih, ki največkrat vsebujejo polifenole, alkaloide in terpenoide. Velikokrat so prehranskim dopolnilom in drugim rastlinskim produktom dodane sicer naravne snovi, ki pa vsebujejo v okviru antidopinških smernic prepovedane učinkovine, kot so katin, efedrin, kofein in ostali stimulatorji oziroma agonisti adrenergičnega sistema. Z namenom povečevati mišično maso in zmanjševati maščobne zaloge (ergogenične rastline), uporabniki posegajo po izvlečkih iz zelenega čaja (EGCG), iz rastline Tribulus terrestris, iz vrst Gin-seng  sodi med naj-potentnejše naravne spodbujevalce moških spolnih hormonov. Poviša naravne ravni testosterona in s tem vpliva na povečanje moči in mišične mase Snov ni na listi prepovedanih dodatkov. Med zelo popularnimi naravnimi dopolnili sodi lupina grenke pomaranče, ki zvišuje krvni tlak, dilatatijo pupil ter vazokonstrikcijo perifernih žil. Snov je trenutno »na opazovanju« glede uvrstitve na spisek prepovedanih prehranskih dodatkov.

Lista snovi, ki so v športu prepovedana, je vedno daljša in športniki, ki nimajo organizirane prehrane iz strani strokovne ekipe, morajo preučiti vsebnost vsakega obroka, da se izognejo potencialni diskvalifikaciji.

Povzetke prispevkov laho dobite tukaj.

  • Matičič M.: ELIMINACIJA HEPATITISA C V SLOVENIJI: TAKO BLIZU – A VENDAR TAKO DALEČ
  • Stegel N., Kastelic A.: OBRAVNAVA HEPATITISA C V MREŽI CPZOPD: AKTUALNI PODATKI
  • Černoša J., Matičič M., Zamernik E., Korenjak M.: REZULTATI NACIONALNE RAZISKAVE OKUŽBE S HCV MED UPORABNIKI DROG V NIZKOPRAŽNIH PROGRAMIH
  • Kastelic A.: PREPREKE PRI OBRAVNAVI HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UPORABLJAJO DROGE: PODATKI MEDNARODNE RAZISKAVE
  • Šegrec N.: NOVOSTI NA PODROČJU ODVISNOSTI
  • Wolf S.: OBRAVNAVA UPORABNIKOV DROG, OKUŽENIH Z VIRUSOMA HEPATITISA B IN C, V ZAPORU – PRAVNI VIDIK
  • Šalda Z., Žlajpah E.: PRAKTIČNE IZKUŠNJE OBRAVNAVE Z VIRUSOM HEPATITISA C OKUŽENIH UPORABNIKOV DROG V ZAPORU
  • Videčnik J., Baklan Z., Kurent A., Matičič M.: ZDRAVLJENJE HEPATITISA C PRI UPORABNIKIH DROG NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA
  • OKROGLA MIZA (Baklan Z., Kastelic A., Matičič M., Salecl E., Stegel N., Šalda Z., Zamernik E., Wolf S: KAKO IZBOLJŠATI OBVLADOVANJA HEPATITISA C PRI UPORABNIKIH DROG V SLOVENIJI

7. SLOVENSKA KONFERENCA O ZDRAVLJENJU ODVISNOSTI

POSVET O NASILJU NAD ZDRAVSTVENIMI DELAVCI IN UPORABNIKI ZDRAVSTVENIH STORITEV

  • Milan Krek: NASILJE V CENTRIH ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI (3)
  • Branko Bregar: CELOSTNO OBVLADOVANJE NASILJA V ZDRAVSTVENIH INSTITUCIJAH - PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE (12)
  • Branko Gabrovec: VARNOST ZDRAVSTVENEGA OSEBJA PRI OBRAVNAVI PACIENTOV (19)
  • Robert Sotler: KAKO RAVNATI V PRIMERU KRŠITEV DOLŽNOSTI PACIENTA (23)
  • Miran Pustoslemšek: ODNOS USTANOV IN MEDIJEV DO NASILJA V PSIHIATRIJI
  • Dušan Nolimal: STRESNE MOTNJE PO DISKRIMINACIJI IN TRPINČENJU JAVNIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV NJIHOVIH STORITEV (13)
  • Peter Pregelj: TRPINČENJE STAROSTNIKOV
  • Alja Kratovac: PRAVNA ZAŠČITA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV OB NASILJU PACIENTOV S PRIMERI SODNE PRAKSE (24)
  • Doroteja Lešnik Mugnaioni: SOOČENJE Z NASILJEM V ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGI (21)
  • Nena Kopčavar Guček: PREPREČEVANJE NASILNIH DOGODKOV V ZDRAVSTVU (20)
  • Nataša Pirc Musar: VAROVANJE PODATKOV PRI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI OB SOOČANJU ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Z NASILJEM
  • Jože Balažic: ETIČNE DILEME OB ZAOSTRENEM ODNOSU BOLNIK – ZDRAVNIK (22)
  • Ivan Celić: IZKUŠNJE IN ZAKONODAJA PRI OBRAVNAVI NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM DELAVCI V REPUBLIKI HRVAŠKI

Četrtek, 7. marec 2019

  • Mateja Jandl: KOHORTNA RAZISKAVA: ŠESTLETNO SPREMLJANJE ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV DROG (5)
  • Tatja Kostnapfel: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PREDPISOVANJA OPOIDOV (15)
  • Mateja Jandl : UMRLJIVOST ZARADI KOKAINA V SLOVENIJI (6)
  • Mirjana Delić: DETOKSIKACIJA PACIENTOV ODVISNIH OD GHB/GBL (14)
  • Luka Mrak: MED SOCIALO IN ZDRAVSTVOM; IZKUŠNJA SODELOVANJA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA SEKTORJA V PROJEKTU MOBILNE ENOTE V DRUŠTVU ŠENT V NOVI GORICI – VIDEO 20 MINUT (7)
  • Robert Medved: IZKUŠNJE Z DELOM V MOBILNI ENOTI ZA ZDRAVSTVENO REHABILITACIJO UPORABNIKOV PREPOVEDANIH DROG IN NOVIH PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC (17)
  • Vislava Globevnik Velikonja: PODEN – PREPOZNAVANJE RANJIVIH SKIPIN, NOSEČNIC IN MATER
  • Jasna Čuk Rupnik: ŽENSKE, DROGE IN SPOLNOST – KAKO POMAGATI BOLJE (9)
  • Bojan Varjačić Rajko: ALEKSITIMIJA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI (16)
  • Milan Krek: ALTERNATIVNO KAZNOVANJE UPORABNIKOV DROG, ALTERNATIVA ZA UPORABNIKE DROG IN SODOBNO  EVROPSKO DRUŽBO (8)
  • Andreja Lapuh: ZAPOR - PRILOŽNOST ZA OBSOJENE OSEBE, KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI (2)
  • Sandra Vitas: IZZIVI SVETOVANJA: OBRAVNAVA V SKUPNOSTI IN SVETOVANJE OSEBAM, KI PRESTAJAJO KAZEN ZAPORA (1)
  • Suzana Gladović: VPLIV PREDHODNE OBRAVNAVE IN MOTIVACIJE UPORABNIKOV NA USPEŠNOST UREJANJA ZASVOJENOSTI V REINTEGRACIJSKEM CENTRU (4)
  • Aleš Zajc: IZKUŠNJE TESTIRANJA NA NOVE PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE (18)

SIMPOZIJ: DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, REKREACIJI IN TEKMOVALNEM ŠPORTU

  • Lovro Žiberna: UVOD V TEMATSKI SKLOP (PREDSTAVITEV) + UVODNO PREDAVANJE DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU IN ŠPORTU // 30 MIN

Vsebina: doping kot družbeni fenomen, kaj je doping v športu?, prevalenca dopinga (statistični pregled), pregled prepovedanih snovi in postopkov

  • Jani Dvoršak: BOJ PROTI DOPINGU V SLOVENIJI // 20 MIN

Vsebina: Kaj je SLOADO? Statistika pozitivnih primerov v SLO, obseg testiranja, “Intelligence” v SLO, sodelovanje z ostalimi organizacijami (policija, carina, medicinske organizacije), problem preprodaje dopinga je podoben problemu preprodaje psihoaktivnih snovi.

  • Nina Makuc: PREVENTIVNI PROTIDOPINŠKI PROGRAMI SLOADO // 20 MIN

Vsebina; pregled preventivnih programov v Sloveniji, osnovne šole, srednje šole, reprezentance, mladinska ligaška tekmovanja, prva liga v odbojki. Pregled EU projektov in sodelovanja SLOADO z ostalimi protidopinškimi organizacijami v EU.

  • Karin Sernec: BIGOREKSIJA NERVOZA: DISMORFNA TELESNA MOTNJA ALI MOTNJA HRANJENJA - Zloraba anaboličnih androgenih steroidov pri mladih moških // 20 min

Vsebina: predstavitev problema uporabe AAS pri uporabnikih fitnesa, rekreativnih športnikov oz. tistih posameznikih, ki želijo izboljšati svoj izgled “chem-induced muscular hypertrophy"

  • Borut Štrukelj: Zloraba rastlinskih ekstraktov za izboljševanje psiho-fizičnih zmogljivosti in telesnega izgleda // 20 min

Vsebina: pregled nekaterih rastlin/rastlinskih ekstrakov, ki jih ljudje kupujejo preko spleta za dosego “čudežnih” učinkov: “fat-burnerji”// “anti-age” preparati// itd.

  • Nada Rotovnik Kozjek: Uporaba in zloraba prehranskih dopolnil // 20 min
  • Mojca Kržan: Zloraba nootropikov (26) // 20 min

Vsebina: pregled zlorabe snovi za izboljševanje kognitivnih sposobnosti / nevarnosti za zdravje in odvisnost

  • Nuša Šegrec: “Chem-sex” // 20 min

Vsebina: zloraba učinkovin za izboljševanje spolnega "performensa" pri posameznikih brez spolne motnje

  • OKROGLA MIZA

Moderatorji: Andrej Stare, Lovro Žiberna, Andrej Kastelic// 30 min

Vsebina: vprašanja iz publike + osebno razmišljanje, povezovanje in vodenje diskusije s vprašanji


IZZIVI SVETOVANJA: OBRAVNAVA V SKUPNOSTI IN SVETOVANJE OSEBAM, KI PRESTAJAJO KAZEN ZAPORA

Sandra Vitas

Novi izzivi dela z zasvojenimi osebami, vključno z oceno potreb uporabnikov v lokalni skupnosti, so nas spodbudili, da razvijamo dodatne oblike svetovanja. Zadnja leta zaznavamo vse večji interes oseb, ki imajo težave z zasvojenostjo, da se jim ponudi možnost svetovanja v okolju, v katerem živijo, se šolajo ali delajo, ki ne zahteva njihove hospitalizacije ali namestitve v terapevtske skupnosti. Po oceni začetne motivacije, zastavljanju ciljev in plana dela, omogočamo vključitev v program Svetovalnica več skupinam uporabnikov: uporabnikom substitucijskih terapij, osebam, ki rekreativno uživajo droge (kokain, alkohol, nove psihoaktivne snovi), dolgoletnim uživalcem marihuane, ki želijo s tem prenehati, osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju s pridruženo zasvojenostjo z drogami ali alkoholom, osebam ki so na prestajanju kazni zapora, ali se pripravljajo na življenje po prestani kazni, ter osebam, ki so že uspešno zaključile (stanovanjske) programe zdravljenja zasvojenosti, ampak potrebujejo dodatno podporo pri rehabilitaciji in reintegraciji v okolje, družino in delovno področje. Podporo ponujamo tudi njihovim družinskim članom. V nekaterih primerih smo oblikovali možnost »obravnave v skupnosti« po modelu iz psihiatrije, kot obliko terenskega dela. Pri svojem delu uporabljamo vse sodobne koncepte socialnega dela, dela z družino, psihologije, psihoterapije, sociologije in zdravega življenjskega sloga.

Društvo »UP«, Kersnikova 3, Ljubljana, Slovenija

sandra.upPsioLnet

2

ZAPOR - PRILOŽNOST ZA OBSOJENE OSEBE, KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI

Andreja Lapuh

V zavodu za prestajanje kazni zapora Dob sta obsojencem s težavami na področju uživanja prepovedanih psihoaktivnih snovi ponujeni dve vrsti pomoči, in sicer v medicinski obliki kot substitucijska terapija, psihoaktivne terapije za lajšanje abstinenčnih znakov, svetovanje in druge oblike svetovanja, kar izvaja medicinsko osebje v sodelovanju z zunanjim psihiatrom; ter v terapevtski obliki pomoči kot motiviranje, individualne in skupinske obravnave ter druge oblike pomoči, ki jo izvajata dva dodatno usposobljena strokovna delavca za obravnavo odvisnosti. Obsojenci se največkrat odločajo za nizkopražni program v obliki substitucijskega zdravljenja, svetovalnih in razbremenilnih pogovorov, za višje in visokopražne terapev  tske programe, ki zahtevajo vzpostavitev in vzdrževanje abstinence in delo na sebi, pa redkeje. Sodelujemo z Oddelkom za forenziko UKC Maribor, ki izvede program detoksikacije za obsojence. Obsojenci se lahko odločijo tudi za svetovalne pogovore s strokovnimi delavcema za obravnavo odvisnosti ali zdravstveno službo, ko jih seznanjamo z oblikami pomoči v zavodu in izven njega, seznanjamo z tveganimi vedenji in možnostmi okužb. Za obsojence, ki prejemajo substitucijsko terapijo, strokovna delavca za obravnavo odvisnosti obravnavate teme iz preventive recidiva in jih usmerjata v pridobivanje konstruktivnih vedenjskih vzorcev za življenje brez drog. Izvajajo se motivacijski intervjuji z obsojenci, ki želijo ukiniti substitucijsko zdravljenje, z namenom priprave na terapevtsko obravnavo. Prav tako se obravnava obsojence v obliki obravnave recidiva, in sicer tiste, ki so že abstinirali od prepovedanih substanc, vendar so ponovno zaužili slednjo. Za tiste obsojence, ki si želijo opraviti program zdravljenja, se uredi tudi pregled v specialistični ambulanti Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Ljubljani, dogovori za hospitalizacijo ter spremlja uspešnost zdravljenja. Čez celoten proces obravnave se sodeluje tudi z drugimi službami v zavodu v smislu urejanja postpenalne problematike, pripr ve obsojenca na odpust in urejanje pogojev za življenje na p stosti.

Uni.dipLsocistrokovna delavka za obravnavo odvisnosti Zavod za prestajanje kazni zapora Dob an dreja.lapuh 1 @gov.si

3

NASILJE V CENTRIH ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI

Milan Krek

Konec leta 2015 in v začetku leta 2016 je nadzorna komisija nad delovanjem centrov izvedla nadzor nad delom centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. V času nadzora so vodje centrov odgovarjali na vprašalnik, ki je vseboval tudi vprašanja o nasilju v centrih v zadnjih dveh letih. Od 19 centrov jih je samo 8(42,1 %) ocenilo, da je v centru ustrezno poskrbljeno za varnost osebja in bolnikov. V štirih centrih (21,1 %) so ocenili, da se pri njih nasilje s strani pacientov v različnih oblikah dogaja pogosto. V večini centrov(18) BO s strani pacientov že večkrat doživeli verbalno nasilje. V 13 centrih BO doživeli verbalno nasilje s strani svojcev, fizičnega nasilja s strani svojcev pa niso doživeli. V 7 centrih so doživeli celo fizično nasilje s strani pacientov. V devetih centrih so nasilneže prijavili policiji. V 13 centrih pa so nasilje obravnavali na timskem sestanku, Devet centrov je nasilje prijavilo vodstvu zavoda.

V štirih centrih imajo pacienti prost dostop do prostorov centra, v ostalih centrih pa imajo na vratih sistem, ki dovoljuje vstop v prostore centra samo pod nadzorom zaposlenih. V posameznih centrih imajo tudi videonadzor, ki jim omogoča kontrolo nad osebami, ki vstopajo v center. Samo 7 centrov Je imelo ob obisku komisije tudi zaščitno steklo in urejen sistem podeljevanja terapije pod zaščitnim steklom.

 

Nekateri zaposleni dobivajo grožnje tudi izven delovnega časa, ko so npr. na sprehodu po mestu. Opazili smo, da zaposleni v centrih podcenjujejo grožnje, ki jih dobijo v delovnem času in izven delovnega časa, ker težko verjamejo, da bi pacienti fizično napadli sestro ali zdravnika.

Nasilje zahteva ustrezen odgovor in pristop, ki bo bistveno zmanjšal tveganje za razvoj nasilja in uvedel ukrepe, ki bodo zmanjšali nasilje. Potrebno je narediti celostno analize nasilja v centrih in sprejeti na podlagi rezultatov analize ustrezne ukrepe, za večjo varnost tako zaposlenih, kot pacientov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Koper, Vojkovo nabrežje

4a, Koper, Slovenije.

Milan.krek@nijz.si

4

VPLIV PREDHODNE OBRAVNAVE IN MOTIVACIJE UPORABNIKOV NA USPEŠNOST UREJANJA ZASVOJENOSTI V REINTEGRACUSKEM CENTRU

Suzana Gladovič

Socialnovarstveni program Reintegracijski center je namenjen celostni obravnavi posameznikov, ki po procesu zdravljenja zasvojenosti ali samostojno vzpostavljeni abstinenci potrebujejo pomoč pri namestitvi, vzpostavljanju temeljev za trajno abstinenco in ponovnem vključevanju v socialno okolje. Je namestitveni in »visokopražni« tip programa (pogoj za vključitev je vzpostavljena abstinenca od vseh prepovedanih PAS in alkohola, v primeru vedenjski zasvojenosti pa od kritičnega vedenja). Izvajamo socialno rehabilitacijo in integracijo oseb, ki imajo težave z različnimi oblikami zasvojenosti, pri čemer uporabljamo raznolike pristope ter upoštevamo vse človekove razsežnosti. Posebnost našega pristopa je tako imenovana »pol odprta« obravnava in individualni pristop, saj imajo uporabniki različne predhodne obravnave, izkušnje, potrebe in težave.

V prispevku bomo predstavili sprejemne postopke, pomen informativnih pogovorov in različne predhodne obravnave, po katerih uporabniki vstopijo v program. Opredelili bomo vpliv predhodnih obravnav na uspešnost urejanja zasvojenosti v Re-integracijskem centru - socialnovarstvenem programu, ki predstavlja zadnjo fazo v procesu urejanja zasvojenosti. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju s CZOPD Ljubljana, od koder se po zaključenem zdravljenju uporabniki lahko vključijo v naš program. Spregovorili bomo tudi o različnih stopnjah motivacije za trezno življenje in vplivu le te na uspešnost urejanja v programu.

Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, CSD Gorenjska, Koroška cesta 19, 4000 Kranj, Slovenija, reintegracija@omamljen.si

5

KOHORTNA RAZISKAVA: ŠESTLETNO SPREMLJANJE ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV DROG

Mateja Jandl, Ada Hočevar Grom, Andreja Drev, Miloš Kravanja

Namen

V raziskavi želimo analizirati umrljivost članov kohorte v letih 2009-2015 v Sloveniji glede na vzroke smrti. V kohortni raziskavi smo sledili uporabnikom prepovedanih drog, ki so bili prvič ali ponovno evidentirani v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji v letih 2009 do 2012.

Metodologija

V retrospektivno kohortno študijo je bilo vključenih 5157 oseb, ki smo jih opazovali 29.146 let. Podatke o umrlih uživalcih drog, ki so bili zdravljeni v Centrih za preprečevanje in zdravljenje uporabe prepovedanih drog v letih 2009, 2010, 2011 in 2012, smo povezali s podatki iz Baze umrlih za obdobje 2009-2015. Rezultati

V obdobju 2009-2015 je bilo zabeleženih 153 smrtnih primerov, povprečna starost ob smrti je bila 39,5 let. V skoraj treh četrtinah je bila nasilna smrt prevladujoč vzrok; med somatskimi vzroki (26 %) je bil najpogostejši vzrok smrti alkoholna jetrna ciroza, ki so ji sledile maligne bolezni. Nasilne smrti so se pojavile zaradi nenamerne zastrupitve v 37 %, sledile so smrti zaradi neznanih vzrokov (11 %), samomori (17 %) in prometne nesreče (2 %), vsi drugi vzroki smrti pa so bili veliko manj pogosti.

Prepovedani drogi, ki sta najpogosteje povzročali zastrupitve sta bili heroin in metadon (po ena tretjina primerov), zdravila pa manj kot 10 %. Skoraj polovica samomorov je bila storjena z obešanjem.

Zaključki

Vzroki smrti med obravnavanimi uživalci drog v Sloveniji so večinoma nenamerni preveliki odmerki, pa tudi somatske bolezni (alkoholna bolezen jeter) in zunanji vzroki smrti (nesreče, nasilje, samomori itd.). Politike javnega zdravja na področju odvisnosti bi morale biti bolj osredotočene na izobraževanje o posledicah pitja alkohola, na presejanja uporabnikov s tveganjem za predoziranje ter na uvajanja ukrepov za zmanjšanje tveganja samomora v tej populaciji.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana,

Slovenija

MatejaJandl@nijz.si

6

UMRLJIVOST ZARADI KOKAINA V SLOVENIJI

Mateja Jandl, Katja Rostohar, Milan Krek

Uvod

Leta 2016 smo v Sloveniji zabeležili 18 smrti zaradi zastrupitev s kokainom. Ta nenaden porast smrti zaradi kokaina smo želeli dodatno analizirati, saj je do tega leta v Sloveniji zaradi kokaina letno povprečno umrlo 3-5 ljudi.

Metodologija

Uporabili smo metodologijo »trendspotter«, ki je še posebej uporabna za raziskovanje novih trendov na področju drog in nastajajočih pojavov, povezanih z drogami. Pregledani in analizirani so bili podatki iz Baze umrlih, ter podatki obdukcij in toksikoloških rezultatov. Za nadaljnjo analizo smo podatke iz Baze umrlih povezali s podatki iz baze podatkov o zdravljenju odvisnosti (Evidenca uporabnikov drog). Uporabljeni so bili podatki iz sistema zgodnjega opozarjanja (EWS) in nacionalne policijske službe.

Rezultati

Vseh 18 umrlih zaradi kokaina v letu 2016 je bilo moških. Povprečna starost umrlih je bila 38,9 let. Največ umrlih je bilo v starostni skupini 30 — 34 let, kar 75 % vseh umrlih zaradi kokaina je bilo starih med 30 in 45 let. Povezava z bazo Evidenca uporabnikov drog je pokazala, da je bilo 6 oseb (33 0/0) vključenih v programe zdravljenja v CZOPD/CPZOPD.

Zaključek

Med smrtnimi primeri leta 2016 v Sloveniji, povezanimi s kokainom, so bili vsi umrli moški v poznih 30-ih letih, ki so uporabljali kokain z benzodiazepini (najdemo jih pri 7 smrtnih primerih) ali z opiati (pri petih smrtnih primerih). Sledijo kombinacije z amfetamini, alkoholom in konopljo.

V Sloveniji do sedaj ni bilo na voljo podrobnih podatkov o smrtnih primerih, povezanih s kokainom. Z analizo podatkov o smrtih iz leta 2016 smo dobili osnovo za postavljanje trendov glede smrti zaradi kokaina v Sloveniji v prihodnjih letih, ter za ustvarjanje odzivov za preprečevanje teh smrti v prihodnosti.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana,

Slovenija

Mateja.Jandlnijz.si

7

MED SOCIALO IN ZDRAVSTVOM; IZKUŠNJA SODELOVANJA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA SEKTORJA V PROJEKTU MOBILNE ENOTEV DRUŠTVU ŠENT V NOVI GORICI

Luka Mrak

Na podlagi javnega razpisa Ministrstva za zdravje (MZ) smo v letu 2018 nadgradili mobilne enote, ki na področju Slovenije opravljajo terensko delo z uporabniki prepovedanih drog.

V uporabo smo prejeli nova terenska vozila, ki naj bi bila bolj prilagojena delu na terenu in so tako nadomestila stara, ki so bila po večini odslužena. Poleg tega smo v program dobili novo zaposlitev — diplomirano medicinsko sestro, ki skupaj z laičnim ter strokovnim delavcem s področja socialnega varstva, dopolnjuje terenski tim in skrbi za zdravstveni vidik potreb, ki jih imajo uporabniki drog. Prav nova zaposlitev, katere delodajalec je zdravstveni dom, pomeni pomemben kakovostni preskok pri delu z uporabniki drog in zmanjševanju škode, ki pri tej populaciji nastaja.

Čeprav izhajamo iz projekta nadgradnje mobilnih enot, ki se je na področju Severne Primorske v praksi začel izvajati februarja 2018, prikazujemo vpliv omenjenega projekta na delovanje obeh programov zmanjševanja škode —Terenskega dela z uporabniki prepovedanih drog in Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki na omenjenem področju delujeta že več kot desetletje. Izpostaviti želimo pozitivne vidike, ki ga je preko projekta MZ prineslo sodelovanje z zdravstvenim sektorjem (konzorcijsko partnerstvo z zdravstvenim domom, nova zaposlitev v programu, sodobno vozilo itd.), hkrati pa opozoriti na izzive, ki nas v okviru omenjenega projekta čakajo v prihodnje. Prvotno smo prispevek načrtovali v obliki igranih prizorov, kjer bi bili vključeni uporabniki, ki dejansko koristijo storitve naših programov v Novi Gorici. Zaradi logističnih preprek ter večje praktičnosti, smo na pobudo uporabnikov samih, v ta namen posneli video vsebino, ki prikazuje drobce vsakdana, ki ga skupaj živimo uporabniki storitev ter zaposleni v programih zmanjševanja škode.

šent - Slovensko združenje za duševno zdravje

DC za uporabnike prepovedanih drog, Sedejeva 9a, 5000 Nova

Gorica

luka.mrak@sentsi

8

ALTERNATIVNO KAZNOVANJE

UPORABNIKOV DROG, ALTERNATIVA

ZA UPORABNIKE DROG IN SODOBNO

EVROPSKO DRUŽBO

Milan Krek

Strategija Evropske unije na področju drog in akcijski program Evropske Unije med ključne naloge v obdobju do leta 2020 uvrščata tudi alternativno kaznovanje na področju drog. EU spodbuja napotitev na zdravljenje ob pridržanju in ustrezne alternative prisilnim kaznim kot so dodatno izobraževanje, zdravljenje, rehabilitacija, nadaljnja oskrba po zdravljenju in ponovna vključitev v družbo za storilce, odvisne od drog. Vse to naj bi prispevalo k preprečevanju ponavljanja kaznivih dejanj in povratništva ter izboljšalo učinkovitost in uspešnost kazenskopravnega sistema ter hkrati zagotavljaje sorazmernosti na področju kaznovanja. Od vseh držav članic EU se pričakuje, da bodo uvedle v kaznovalni sistem alternativne kazni in s tem zmanjšale število postopkov pred sodišči in zagotovile zdravljenje in rehabilitacijo odvisnih od drog in povratništvo. Raziskava na nivoju EU je odkrila vsaj 13 različnih oblik alternativnega kaznovanja, nekatere države jih uporabljajo več druge pa samo eno obliko alternativnih kazni. V večini držav uporabljajo alternativno kaznovanje po obsodbi, raziskave pa kažejo na to, da so zelo učinkovite predvsem alternativne kazni ki jih uvedemo pred sodno obravnavo, ki je potem posledično največkrat niti ni, ker je ravno alternativna kazen uspešna. Hkrati, ko obstaja velika želja po uvajanju alternativnih kazni pa hkrati obstajajo tudi veliko ovir, da bi alternativne kazni uvedli v posamezni državi in tudi napačne interpretacije alternativnih kazni. Slovenija ima osnovo za alternativno kaznovanje v zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, zato bi bilo smiseln v prihodnosti več naporov usmeriti v razvoj alternativnih kazni za uporabnike drog. Slediti moramo usmeritvam, ki jih je sprejel svet ministrov za pravosodje 8. Marca 2018 in čim prej uvesti alternativno kaznovanje predvsem zaradi uporabnikov drog, ki naj bodo usmerjeni predvsem v zdravljenje in obravnavo odvisnosti, ki je resna kronična bolezen in ne v prestajanje kazni zapora.

NLIZ OE Koper, Vojkovo nabrežje 4a, Koper. Slovenija. Milan.krek@nijz.si

9

ŽENSKE, DROGE IN SPOLNOST - KAKO POMAGATI BOLJE

Jasna Čuk Rupnik

Ženske prizadenejo bolezni odvisnosti tudi na področju spolnosti. Posledice bolezni imajo številne pogubne učinke na njihovo življenje v aktivnih fazah bolezni, usodne posledice pa jih lahko spremljajo vse življenje. Kruto zaznamujejo tudi njihovo navezo z otroki, ki jih bolezni mater lahko močno - tudi vitalno - ogrožajo. Skozi zgodbe nekaterih pacientk bodo predstavljene poti iskanja in zagotavljanja ustreznih pomoči, kakor se danes ponujajo v Sloveniji - tudi s primerjavo možnosti, kakršne se uresničujejo ponekod v tujini.

Prim., upokojena specialistka pediatrije, Godnje 23, 6221 Dutovlje, Slovenija

cukovi@gmail.com

10

BIGOREKSIJA NERVOZA: DISMORFNA TELESNA MOTNJA ALI MOTNJA

HRANJENJA?

Karin Sernec

Mnogo žensk, v nekoliko manjšem številu tudi moških, trpi za preobremenjenostjo s telesnim videzom ter s tako nastalo tesnobnostjo, ki se lahko čez čas razvije v motnjo hranjenja.. Vse  bolj pa je poznana tudi bigoreksija nervoza, ena izmed dismorfnih telesnih motenj, ki v večini prizadene moške in označuje preobremenjenost z razvitostjo mišic. Največja pojavnost te motnje je pri moških, ki se ukvarjajo z bodybuilding-om, kjer s treningom želijo doseči idealno mišičasto telo.

Bigoreksijo nervozo v strokovnih literaturah imenujejo tudi s sopomenkama obrnjena anoreksija in Adonisov kompleks. Slednja označuje pretirano ukvarjanje s svojim telesom zaradi prepričanja, da telo ni dovolj mišično razvito. Poimenovanje obrnjena anoreksija pa izhaja iz dejstva, da je po strukturi podobna anoreksiji nervozi, vendar so skrbi in preokupacije s telesnim videzom nasprotne (oseba se kljub veliki mišični masi doživlja suho, brez mišic).

Osnovni simptomi bigoreksije nervoze so: slabša samopodoba, znižano samospoštovanje, motena telesna podoba (doživljajo se drobne, nerazvite, majhne, telo ni nikoli dovolj mišičasto), pretirano treniranje in moten odnos do hrane (osebe se lahko začnejo socialno umikati, da lahko ohranijo stroge vadbene in prehranske režime) in škodljiva vedenja (treningi kljub poškodbam).

Za osebe, ki trpijo za bigoreksijo nervozo, je praviloma značilna zloraba anabolnih steroidov, predvsem pri moških, posledično pa okvare številnih organskih sistemov in motnje spolne funkcije. Pri ženskah pa je v ospredju zloraba substanc, ki vplivajo na telesno maščevje, kot so amfetamini, efedrin, ščitnični hormoni ali beta agonisti.

V DSM-V je bigoreksija opredeljena kot podskupina dismorfnih telesnih motenj in uvrščena v poglavje obsesivno konnpulzivne in podobne motnje. Glede na že opravljene raziskave in ugotovitve pa se nekateri strinjajo, da bi morali mišično dismorfijo klasificirati kot motnjo hranjenja. Ne glede na to, v katero skupino duševnih motenj je bigoreksija nervoza uvrščena pa zdravljenje pri nas in po svetu poteka v ambulantah in na oddelkih za zdravljenje motenj hranjenja. Ključni pogoj za uspešno zdravljenje je lastna motivacija.

psihiatrinja in psihoterapevtka

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Center za mentalno zdravje, Enota za zdravljenje motenj hranjenja

karin.semec@psih-klinika.si

11

PREVENTIVNI PROTIDOPINŠKI PROGRAMI SLOADO

Nina Makuc

Doping že dolgo ni več problem samo športa, temveč vedno bolj postaja problem celotne družbe in ga moramo kot takega tudi obravnavati. Slovenska antidoping organizacija je kot podpisnica Svetovnega protidopinškega Kodeksa dolžna po svojih zmožnostih in v obsegu, za katerega je pristojna, načrtovati, izvajati, ocenjevati in nadzorovati informativne, izobraževalne in preventivne programe za šport brez dopinga.

Namen preventivnih programov za šport brez dopinga je vsem članom slovenske športne družbe zagotoviti možnost, da razvijejo potrebna znanja, sposobnosti in odnos za aktivno, uspešno in odgovorno delo pri varovanju integritete športa v Sloveniji. Preventivni programi temeljijo na vrednotah se med seboj sistematično povezujejo in nadgrajujejo. V prvi vrsti so namenjeni športnikom, predvsem mladim, vse od njihovih prvih korakov v svet športa pa do konca karier. Pomembno je, da mlade športnike začnemo pravočasno usmerjati v pošteno ukvarjanje s športom, saj je doping ena izmed tistih stvari, ki močno krši osnovna pravila športa. Poleg športnikom so preventivni programi namenjeni tudi njihovemu spremljevalnemu osebju (trenerjem, fizioterapevtom, ...), rekreativnim športnikom ter preko različnih programov ozaveščanja in informiranja celotni športni javnosti. Seznanjanje športne javnosti s protidopinškimi vsebinami je izrednega pomena, saj predstavlja osnovno sredstvo za zagotavljanje čistega športa in postopoma ustvarja generacijo slovenskih športnikov, ki se bo s športom ukvarjala le na pošten način.

nina.makuc@sloado.si

12

CELOSTNO OBVLADOVANJE NASILJA V ZDRAVSTVENIH INSTITUCIJAH - PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE

Branko Bregar

Nasilje nad zdravstvenimi delavci s strani uporabnikov zdravstvenega sistema je pogosto. Različne raziskave, predvsem v ameriškem prostoru, dokazujejo, da so zdravstveni delavci, od vseh poklicev, najbolj izpostavljeni nasilju, ter posledično utrpijo največ poškodb, ki so povezane z delom. Nekateri poročajo, da je stanje postalo že skoraj neobvladljivo, saj so zaradi nasilja pogoste odsotnosti z dela, prav tako pa so psihične posledice tiste, zaradi katerih zaposleni v zdravstvenem varstvu, najbolj trpijo.

Tudi v Sloveniji poznamo kar nekaj odmevnih primerov, ko so bili kot žrtve izpostavljeni tako zaposleni v zdravstveni negi kot zdravniki. Vendar pa sistemskih varoval oziroma ukrepov/pristopov še vedno nimamo. Vedno znova in znova se ponavlja enaka zgodba. Ko pride do incidenta, je dogodek medijsko odmeven. Pojavijo se priložnosti, kako izboljšati stanje. Kljub temu pa do pravih in resničnih ukrepov nikoli ne pride, pa čeprav obstaja na začetku velika zagnanost vseh vpleteni h. Tako kot »incident« kmalu izgubi odmevnost v množici novih medijskih dogodkov, tako tudi stroka ali politika, pozabita na resnično prave in dokazano učinkovite sistemske ukrepe, ki bi jih morali začeti uresničevati tudi pri nas.

V kolikor pogledamo, kje pravzaprav tičijo tisti pravi vzroki za nasilje uporabnikov do zdravstvenih delavcev, lahko dejavnike razdelimo na tri ravni: 1) dejavniki na strani uporabnikov, 2) dejavniki na strani zdravstvenih delavcev in 3) dejavniki na strani okolja. Če se je zelo dolgo poudarjalo oziroma posredno krivilo za pojavnost nasilja paciente ali zaposlene, so danes dejavniki OKOLJA v ospredju. Uveljavljanje nenasilne kulture institucije je danes tisti dejavnik, s katerim je moč najbolj trajno in celostno obvladovati pojavnost nasilja uporabnikov. Čeprav bodo v sistemu vedno obstajali najzahtevnejši uporabniki, ki bodo toleran-

36

tni do vseh ukrepov zmanjševanja nasilja. V teh primerih moramo biti kot strokovni delavci pripravljeni, da ukrepamo pravočasno in brez napak. Institucija naj ima pripravljene varnostne protokole, s katerimi naj bodo zaposleni seznanjeni. V kolikor gre za posebej tvegana okolja, naj bodo prostori tehnično primerno opremljeni. Zaposleni naj bodo seznanjeni z različnimi možnostmi ukrepanja: uporaba deeskalacijskih tehnik, metoda »go with the flow«, klic na pomoč itd.

Kje so danes torej priložnosti? Kot skandinavske države, ki so s premembo kulture organizacije, zmanjšale pojavnost nasilja v psihiatričnih bolnišnicah na stopnjo, kjer zaposleni pogostoma več ne poznajo niti različnih prisilnih ukrepov, moramo tudi v našem okolju, začeti predvsem na spreminjanju kulture institucije, ki naj bo prijazna do uporabnika kot do zaposlenih. Gre za proaktiven pristop, v nasprotju od defenzivnega, ki je danes skoraj edini, ki ga pri nas poznamo.

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Center za zdravlje-

nje odvisnih od prepovedanih drog,

bran ko.bregar@psih-klin ika.si

13

STRESNE MOTNJE PO DISKRIMINACIJI IN TRPINČENJU JAVNIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV NJIHOVIH STORITEV

Dušan Nolimal

Diskriminacija in trpinčenje (mobing) se uvrščata med razširjenje travmatične stresorje v javnem sektorju in lahko prizadaneta tako javne delavce kot uporabnike njihovih storitev. Do teh pojavov prihaja predvsem v okoljih, organizacijskih klimah in kulturah, ki dopuščajo ali celo spodbujajo in nagrajujejo antisocialna vedenja in neetična ravnanja. Za takšne organizacije je značilno pomanjkanje sočutja, empatije in družbene odgovornosti ter avtoritaren način vodenja s prisilo. Diskriminacija obstaja, če je oseba ali skupina oseb zaradi določene osebne okoliščine (npr. odvisnost od prepovedanih drog) bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno, kot se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala druga oseba ali skupina oseb. O trpinčenju govorimo v primeru ponižujoče, sovražne in nasilne komunikacije v delovnem okolju v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu (ob tem tudi fizično nasilje ni izključeno), ko oseba ali skupina oseb psihično zlorablja posameznika ter krši njegove pravice in lahko škodi njegovemu zdravju in počutju. Da lahko psihično nasilje označimo kot trpinčenje, se mora vedenje ponavljati skozi daljše časovno obdobje. Psihično nasilje se izvaja predvsem na besedni ravni (npr. z žaljenjem, poniževanjem), lahko pa tudi z ignoranco (z namenoma nekoga prezreti, spregledati, ne meniti se zanj) ali z intrigami in spletkarjenjem, s čemer se doseže podoben destruktiven učinek na samozaupanju, samospoštovanju, zdravju in počutju izbrane žrtve. Psihosocialne težave, ki jih lahko povzroča diskriminacija in trpinčenje, so odsev stresa oz. predvsem posledica dolgotrajnega, ponavljajočega, komulativnega, negativnega vpliva različnih stresorjev. Mednarodna Klasifikacija duševnih in vedenjskih motenj govori o stresnih motnjah (akutna stresna

reakcija, posttravmatska stresna motnja in prilagoditvena motnja). Slaba organizacija in vodenje delovnih skupin oz. celotne organizacije sodijo med najpogostejše in ključne povzročitelje stresa na delovnem mestu. Zato govorimo tudi o psihosocialnem in organizacijskem stresu. Javni delavci in uporabniki njihovih storitev v spodbudnem psihosocialnem delovnem okolju doživljajo manj stresa in se počutijo bolj varne in zadovoljne. K temu prispevamo vsi, posebej vodilni v javnem sektorju.

NIJZ, Trubarjeva 2, Ljubljana, Slovenija, Dusan.Nolimalnijz.si

14

DETOKSIKACIJA PACIENTOV ODVISNIH OD GHB/GBL

Mirjana Delič

Gama-hidroksibutirat (GHB) in njegov prekurzor gaMa-buti-rolakton (GBL) sta priljubljeni drogi, ki se ju jemlje zaradi eufo-ričnega, sedativnega in amnestičnega učinka, ter (potencialno) anaboličnega delovanja. Dnevna uporaba GHB/GBL lahko povzroči odvisnost in odtegnitveno simptomatiko ob jemanju zmanjšanega odmerka ali nenadne prekinitve jemanja. Odte-gnitveni sindrom je lahko življenjsko ogrožajoč, karakterizirajo ga tremor, tahikardija, nespečnost, anksioznost, delirium, hiper-tenzija, koma ali celo smrt. Zato je priporočljivo poiskati medicinsko pomoč pred začetkom detoksikacije oziroma odmerek postopno nižati. Predstavili bomo proces detoksikacije v bolnišničnem okolju ter naše izkušnje na tem področju.

Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija mirjana.delic@psih-klinika.si

15

PREGLED RAZŠIRJENOSTI PREDPISOVANJA OPIOIDOV

Tatja Kostnapfel, Aleš Korošec

lzhodišča

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije se opioi-di uporabljajo za lajšanje zmerne do hude bolečine. Med naj-

močnejše opioidne analgetike sodijo morfin in njegovi derivati (oksikodon, hidromorfon), fentanil, buprenorfin idr. Po najnovejših spoznanjih opioidi, v kolikor so pravilno uporabljeni, ne ogrožajo bolnika.

V zadnjih desetletjih pa se je razvilo tudi vzdrževalno nadomestno zdravljenje odvisnosti od heroina in drugih opiodov, ki je ena od najbolj uspešnih možnosti zdravljenja za večino tovrstnih bolnikov. Za nadomestno zdravljenje se najpogosteje uporablja metadon, pogosto tudi buprenorfin, sr-morfin ter bu-prenorfin v kombinaciji z naloksonom.

Opioidi se v Sloveniji za lajšanje bolečine prepisujejo na recept. Zdravila za zdravljenje bolezni odvisnosti od opioidov pa se skladno z zakonodajo predpisujejo na naročilnico v mreži Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti (CPZOPD). Ker pa so opioidi zdravila, ki so lahko povezana z zlorabo, zastrupitvijo, odvisnostjo in abstinenčnimi težavami, je potrebno njihovo porabo redno spremljati.

Metode

Namen retrospektivne, opazovalne raziskave je bil analizirati ambulantno predpisovanje analgetikov (NO2) vključno z opio-idi (NO2A), in sicer predpisanimi na recept kot tudi na naročilnico kot nadomestna terapija v Republiki Sloveniji v obdobju od 2007 do 2017.

Podatke o predpisanih zdravilih za zdravljenje bolečine smo analizirali po anatomsko-terapevtsko-kemijski klasifikaciji (ATC metodologiji), v definiranih dnevnih odmerkih (DDD) in definiranih dnevnih odmerkih na 1000 prebivalcev na dan (DO), zdravila za zdravljenje odvisnosti pa v DDD.

Rezultati

Analiza podatkov o predpisanih zdravilih na recept je pokazala, da je bilo skupno v letu 2017 izdanih preko 3,3 milijonov receptov iz skupine zdravil z delovanjem na živčevje, največji odstotni deleži v številu receptov so pripadali analgetikom (NO2) (41,2 %). Predpisovanje analgetikov (NO2) narašča od 14,62 DID v letu 2007 do 22,52 DID v letu 2017.

Za zdravljenje zasvojenosti z opioidi (NO7BC) je bilo v letu 2017 predpisanih 31 receptov, od tega je bilo predpisanih 30 receptov za metadon in 1 recept za buprenorfin in izdanih v lekarnah. Predpisanih je bilo tudi 15.231 škatel morfina (NO2AA01) v obliki substitol 120 mg in 200 mg trdih kapsul s podaljšanim sproščanjem, 16.527 škatel buprenorfina (NO7BC01) v obliki buprenor-fin alkaloid 2mg in 8nng podjezičnih tablet, 4887 steklenic (1000 ml) metadona (NO7BCO2) ter 380 steklenic metadona (100 ml) ter 34.009 škatel kombinacije buprenorfina in naloksona (NO7BC51) v obliki suboxone 2 mg in 8 mg podjezičnih tablet. Sklepi

Na podlagi rezultatov študije o predpisovanju različnih vrst analgetikov je mogoče sklepati, da se je poraba analgetikov (NO2), vključno z opioidi, postopoma povečevala. Pri predpisovanje zdravil za zdravljenje odvisnosti pa se kaže trend zmanjšanja predpisovanja metadona in trend porasta predpisovanja buprenorfina.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana tatja.kostnapfelnijz.si

16

ALEKSITIMIJA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI

Bojan Varjačič Rajko

Izraz aleksitimija izvira iz grške osnove in pomeni v dobesednem pomenu nezmožnost najti besede za opis svojega duševnega stanja. V psihologiji in psihiatriji pomeni aleksitimija težavo ali nezmožnost doživeti, identificirati, izraziti in opisati svoja čustva. Gre za osebnostno potezo in ne za posebno psihiatrično motnjo. V psihoanalizi se motnja razume kot posledica nezadostne oziroma motene zgodnje interakcije med otrokom in skrbnikom, ki naj bi otroku pomagal prepoznavati, ločevati, tolerirati in obvladovati čustva. Aleksitimija je spremljajoča značilnost mnogih psihiatričnih motenj, kot so npr. avtizem, osebnostne motnje (še posebej mejnostna in antisocialna), depresija, anksioznost, panična motnja, motnje hranjenja in motnje odvisnosti. Posledice aleksitimije se kažejo v težavah pri razumevanju čustev drugih ljudi in težavah pri ustvarjanju harmoničnih medosebnih odnosov. Pri odvisnih od psihoaktivnih substanc je ugotovljeno, da ima kar polovica oseb aleksitimijo. To lahko predstavlja hudo oviro za doseganje abstinence, saj odvisnik z aleksitimijo ne prepoznava zgodnjih znakov čustvenega stresa, ne zmore uravnavati čustev, ga preplavlja tesnoba ali napetost, na podlagi katere lahko ravna impulzivno. Namen prispevka je teoretično opredeliti pojav, podati nekaj primerov iz prakse in razmišljati o ustreznem pristopu in načinih pomoči takšnim osebam.

Dr., Klinični psiholog

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

bojan.varjacicPpsih-klinika.si

17

IZKUŠNJE Z DELOM V MOBILNI ENOTI ZA ZDRAVSTVENO REHABILITACIJO UPORABNIKOV PREPOVEDANIH DROG IN NOVIH PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC

Robert Medved, Branko Bregar

Na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZO-PD) Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana (UPK Ljubljana), smo leta 2018 začeli izvajati projekt Mobilne enote za zdravstveno rehabilitacijo uporabnikov prepovedanih drog in novih psi-hoaktivnih substanc. Projekt je bil osnovan z namenom, da bi uporabnike prepovedanih drog in novih psihoaktivnih substanc opolnomočili pri iskanju zaposlitve v njihovem okolju. Obenem pa je poudarek tudi na zdravstveni in socialni rehabilitaciji uporabnikov prepovedanih drog in novih psihoaktivnih substanc. Projekt je postavljen visokopražno, zato imamo trenutno vključene v projekt osebe, ki abstinirajo od vseh psihoaktivnih substanc (prepovedane droge, alkohol, nove psihoaktivne substance), vendar pa pri njih hkrati obstaja visoko tveganje za spodrsljaj oziroma recidiv zaradi različnih vzrokov. Predvsem so v ospredju osamljenost, neurejena bivanjska problematika, slaba socialna mreža, težave pri vključitvi na trg dela in drugo. Smo edini, ki v sklopu projekta delujemo visokopražno, pokrivamo široko področje Slovenije. V sklopu projekta Mobilne enote izvajamo različne aktivnosti: projektne naloge uporabnikov z namenom na kakšen način zapolniti prosti čas, obiske knjižnice z namenom pridobitve zaposlitve uporabnikov oz. povezovanje s trgom dela. Povezujemo se tudi z drugimi organizacijami kot so zavodi za vzgojo in izobraževanje in centri za socialno delo in različne druge nevladne organizacije. Sodelujemo z zdravstvenimi fakultetami, izvajamo izobraževanja strokovnjakov na področju odvisnosti ter izvajamo obiske na domu.

Obiski na domu (so prilagojeni na populacijo naših uporabni  kov), ki so postavljeni po doktrini Skupnostne psihiatrične pomoči po Assertive community treatment modelu, so ene izmed najnovejših aktivnosti projekta. Na takšen način smo z uporabniki v stiku izven institucije v njihovem domačem okolju.

Tim Mobilne enote CZOPD je sestavljen iz diplomiranega zdravstvenika, ki je tudi koordinator projekta, univerzitetnega diplomiranega socialnega delavca, diplomiranih delavnih terapevtk in psihiatrov. Tedensko se srečujemo na timskih sestankih Mobilne enote, kjer se predstavi potencialne kandidate za vključitev v obravnavo, predstavi se narejene načrte uporabnikov, ki jih vključimo v obravnavo, planira se obiske na domu. Trenutno imamo štiri uporabnike, ki jih spremljamo v njihovem domačem okolju. Do sedaj smo jih obravnavali 89 v sklopu celotne Mobilne enote, torej sem sodijo projektne naloge, obiski knjižnice Otona Zupančiča, povezovanja z drugimi organizacijami in obiski na domu. Izkazalo pa seje, da so najpogostejše potrebe uporabnikov v njihovem okolju: po ureditvi bivanjske problematike, po okrepitvi socialne mreže, po povezovanju z drugimi organizacijami, po edukaciji o škodljivosti psihoaktivnih substanc, po spremljanju rednega jemanja predpisanih zdravil, po izvajanju urinskih testov. Vsi uporabniki so do sedaj izražali zadovoljstvo s tem načinom delovanja. Nihče od vključenih pacientov na domu ni ponovno začel z jemanjem psihoaktivnih substanc. Na osnovi rednega stika in opazovanja ter terapevtskega pogovora smo hitreje opazili potrebe po bolj intenzivni obravnavi. Tako smo od vseh pacientov enega preventivno sprejeli na oddelek, z namenom, da ojačimo njegovo abstinenco. V samem načrtu, ki ga naredimo skupaj z uporabnikom seže na začetku obravnave običajno dogovorimo, da se v primeru poslabšanja njegovega zdravja naredi urgenten preventivni sprejem na Oddelek za podaljšano intenzivno zdravljenje CZOPD-ja. Povezujemo se z različnimi službami, kjer omogočimo uporabnikom začetni stik. Pri nadaljnjem razvoju tega dela projekta obstajajo še številni izzivi: izboljšanje koordinacije med zaposlenimi ali med različnimi službami s ciljem zagotovitve oz. reševanja zdravstvenih in socialnih potreb naših uporabnikov, odprtju delovnih mest za različne strokovnjake (socialne delavce/ke, delovne terapevte/ ke, diplomirane medicinske sestre ali zdravstvenike, zdravnike/ ce), dostopnost visokopražnih Mobilnih povsod po državi, dobro sodelovanje z drugimi organizacijami in predvsem nizkopražnimi z namenom prehodnosti med programi. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je takšna obravnava koristna za uporabnike. Vendar pa bo še potrebna analiza učinkovitosti po daljšem obdobju delovanja projekta.

robertmedved0192gmail.com

18

IZKUŠNJE TESTIRANJA NA NOVE PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE

Aleš Zajc, Branko Bregar

Pojavnost novih psihoaktivnih substanc (NPS) se po svetu, Evropi in Sloveniji v zadnjih letih zelo povečuje. NPS so na trgu postale atraktivne zaradi podobnih učinkov kot nekatere druge že uveljavljene trde droge (npr. kokain) in zaradi tega predstavljajo velik izziv za vse, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti, saj jih je zaradi hitrega razvoja težko testirati, na trgu pa so lahko dobavljive. Na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD) se urin na prisotnost psihoak-tivnih substanc testira po principu POCT (Point of care testing) z imunokromatografskimi hitrimi testi.

V zadnjih dveh letih smo v laboratoriju CZOPD začeli uporabljati na vrsto novih testov za testiranje urina na prisotnost NPS (mefedron, metkatinon, MDPV, GHB, K2, AB-Pinaca, pregabalin, oksikontion, carfentanyl). V mesecu septembru 2018 smo z razlogom, da preverimo prisotnost NPS pri uživalcih drog, ki obiskujejo CZOPD, opravili presečno študijo. Vzorec je bil priročen in nenaključen. Testirani so bili vsi pacienti, ki so v obdobju od 12.9.2019 do 26.9.2019 prišli na CZOPD v ambulantno obravnavo. V tem obdobju je bilo testiranih 180 pacientov. Testirali smo jih na naslednje NPS:

Od vseh NPS je bil največkrat pozitiven GHB. Nanj je bilo pozitivnih 15 pacientov, kar znaša 8,5 % vseh testirancev. Po trije pacienti (1,7 °k) so bilo pozitivni na mefedron ter na carfentanyl. Eden (0,60/o) je bil pozitiven na AB-Pinaco. Ostalih NPS v tem obdobju nismo zaznali. Pri ostalih, »klasičnih« psihoaktivnih substancah je bil največkrat pozitiven test na EDDP (pri 24,5 % testiranih pacientih), sledijo mu test na benzodiazepine (19,4 %), opiate (18,3 %), kokain (16,3 °k) in THC (12,2 %). Na EtG (alkohol) je bilo pozitivnih 17,7 %testiranih pacientov.

Čeprav se na trgu pojavlja vedno več NPS, se pri pacientih, ki obiskujejo CZOPD v tem obdobju niso tako pogosto pojavljale. Največjo pojavnost ima presenetljivo GHB, 8,3 % odstotna pojavnost namreč predstavlja velik delež in le malo zaostaja za THC-jem (12,2 %). Vrst sintetičnih katinonov je več kot 100 in jih je zaradi pomankanje testov težko zajeti. V Sloveniji najpopularnejšega 3-MMC (sladoleda) v urinu še ni moč testirati. Po našem mnenju sintetični katinoni niso pogosta izbira pri intravenoznih uživalcih in so zaenkrat še vedno v domeni mladostnikov in občasnih uživalcev drog. Najbolj preseneča podatek, da je bil na sintetične kanabionide pozitivna samo ena oseba, kar pomeni, da v Sloveniji še niso preveč razširjeni, ali pa jih v tem obdobju preprosto nismo uspeli zajeti. Na tem področju bo zagotovo potrebno opraviti še več raziskav, da bomo lahko točneje določili pojavnost novih psihoaktivnih substanc. Trenutni vzorec testirancev je namreč premajhen, da bi lahko dokončno postavili zaključke o značilnosti in pojavnosti NPS med uživalci drog, ki se zdravijo v CZOPD.

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, ali.zajc@gmaiLcom

19

VARNOST ZDRAVSTVENEGA OSEBJA PRI

OBRAVNAVI PACIENTOV

Branko Gabrovec

V prispevku predstavljamo rezultate raziskav o nasilju nad zaposlenimi v zdravstveni negi in preliminarne rezultate ciljnega raziskovalnega projekta (CRP 2017): Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov.V raziskavo CRP projekta smo vključili 3 urgentne centre slovenskih bolnišnic (Interna urgenca UKC Ljubljana, Celje in Novo mesto). Raziskavo smo izvedli z neeksperimental-no vzorčno metodo raziskovanja. Inštrument raziskave je bil strukturiran anketni vprašalnik. Raziskava je potekala v letu 2018. Raziskava je pokazala, da se zaposleni pogosteje soočajo z nasiljem in agresivnim vedenjem s strani pacientov ali njihovih bližnjih v primerjavi z nasilnim vedenjem s strani sodelavcev. Najpogosteje se soočajo z verbalnim in psihičnim nasiljem: 89 % respondentov je bilo v zadnjem letu žrtev verbalnega in 69 % psihičnega nasilja in imajo pogosto izkušnje s fizičnim nasiljem (41 °k respondentov je imelo izkušnje v preteklem letu). Med najpogosteje ponavljajoče se oblike nasilnega vedenja sodi verbalno nasilje (tako s strani pacientov — 46 % respondentov to zazna več kot 6-krat na leto; kot zaposlenih — 28 % več kot 6-krat na leto), spolno nasilje (tako s strani sodelavcev kot pacientov — v obeh primerih 22 % več

kot 6-krat na leto) in fizično nasilje s strani pacientov (15 % več kot 6-krat na leto).

Doc. dr., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 7000

Ljubljana

branko.gabrovec@mjz.si

20

PREPREČEVANJE NASILNIH DOGODKOV V ZDRAVSTVU

Nena Kopčavar Guček

Pogostnost nasilja na delovnem mestu v zdravstvu in velik izziv za raziskovalce, saj je poročanje iz različnih razlogov pogosto nepopolno ali podcenjeno, nekateri celo menijo, da gre za »zavestno poklicno tveganje«. Delo v zdravstvu je-poleg socialnega sektorja- tudi po poročanju EU eno najbolj tveganih in nasilju izpostavljenih delovnih mest. V Sloveniji se nezadovoljstvo.

V Sloveniji se je predvsem v zadnjem desetletju zvrstilo precej nasilnih dogodkov v zdravstvu. Posebej odmevna sta bila umora dveh zdravnikov, ki sta sprožila vzpostavitev nekaterih varnostnih mehanizmov in ukrepov. Podatki raziskav kažejo, da je nasilje v zdravstvenem okolju pri nas največkrat povezano z nezadovoljstvom v zvezi z organizacijskimi pomanjkljivostmi, pomanjkanjem kadrovskih in materialnih virov in nenazadnje s pogosto neobjektivnim medijskim poročanjem o dogajanju v zdravstvu. Povzročitelji nasilja v zdravstvu so pogosto psihični bolniki, posamezniki pod vplivom psihoaktivnih snovi ali zasvojenci in spremljevalci bolnikov. V letu 2007 je 23 % slovenskih zdravnikov potrdilo izpostavljenost fizičnemu nasilju, v letu 2018 pa je 34,8 % zdravstvenih delavcev v preteklosti bilo žrtev nasilja s strani bolnika ali svojca.

Pri zdravniški zbornici Slovenije je bila leta 2017 ustanovljena interdisciplinarna strokovna skupina, ki se ukvarja s tem področjem. Nasilno vedenje ni sprejemljivo niti dopustno. Odgovornost za nasilni dogodek je vedno na strani povzročitelja. Zdravništvo mora biti seznanjeno z nevarnostjo nasilnega vedenja in ustrezno usposobljeno za ukrepanje. Skupina

pripravlja Priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov v zdravstvu, ki so tik pred izidom. Temelj zanje je bila raziskava o pogostnosti nasilja, ki smo jo spletno izvedli v letu 2018. V pripravi so novinarske konference, izobraževalni programi za zaposlene v zdravstvu, sproti odgovarjamo na pisma/dileme članov zbornice s tega področja.

Ničelna toleranca do nasilja je v zdravstvenem okolju nujna. Izobraževanje zdravstvenih delavcev o soočanju z nasilje, de-eskalaciji in drugih komunikacijskih tehnikah v svetu kažejo obetajoče izide. Preventiva nasilnih dogodkov, njihovo pravočasno prepoznavanje in hitro ukrepanje so osnova za večjo varnost v zdravstvu, ob pomoči drugih služb. Tehnični ukrepi in prisotnost ustrezno izurjenih varnostnikov zmanjšajo pojavnost nasilja, tehnična sredstva so pri tem pogosto ključna (npr. varnostni izhod iz ambulante, varnostni gumb, varnostne kamere itd.). V nekatrih državah je zdravnikom, podobno kot sodnikom, dodeljen status uradnih oseb in s tem višja stopnja varnosti. Zagotavljanje varnega delovnega okolja je ključno za strokovno, kakovostno in učinkovito oskrbo pacientov.

Doc. dr., Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana in

Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

nenagucekc&gmaiLcom

21

SOOČENJE Z NASILJEM V ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGI

Doroteja Lešnik Mugnaioni

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije — Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica-Zveza) je leta 2000 ustanovila Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi (DS). Razlogi za njeno vzpostavitev so bili v rezultatih raziskave (Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji, 1999), ki so pokazali, da je kar 72 % zaposlenih v zdravstveni negi zaznalo nasilno komunikacijo, od tega največ verbalnega (59 %) in psihičnega (52,7 %) nasilja, 29,5 °A fizičnega, 24,2 % ekonomskega in 17,6 °A) spolnega nasilja. V prevladujočem deležu so nasilje povzročale nadrejene osebe — tako zdravniki kot tudi medicinske sestre, največkrat v obliki verbalnega in psihološkega nasilja, pacienti pa so izstopali po fizičnem nasilju. DS se je zato usmerila v izobraževanje zaposlenih v zdravstveni in babiški negi za učinkovitejše soočanje z nasiljem. Leta 2009 je vzpostavila tudi multiprofesionalni tim za svetovanje članom z izkušnjo nasilja na delovnem mestu. V letu 2011 je DS ponovno raziskovala to problematiko, v katero je vključila zaposlene v zdravstveni in babiški negi. Zaznava nasilja se je povečala na 78,5 %. Nasilje je doživelo 60 % respondentov; največ psihičnega nasilja (60 %) in trpinčenja/mobinga (31 0/0), 15 °ki pa jih je že doživelo fizično nasilje. Med povzročitelji vseh vrst nasilja so prevladovali pacienti. O izkušnji z nasiljem so največkrat povedali kolegom in sodelavcem (45 %), v manjši meri nadrejenim, v kar 50 °k pa nikomur, saj so menili, da se s tem ne bi  nič spremenilo. DS se je zato usmerila v pripravo priporočil za preprečevanje in obravnavo različnih vrst nasilja v zdravstveni in babiški negi.

mugnaionLlesnik@siol.net

22

ETIČNE DILEME OB ZAOSTRENEM ODNOSU

BOLNIK - ZDRAVNIK

Jože Balažic

Živimo v času, v katerem so marsikdo demokracijo in pravice razlaga po svoje. Nenazadnje je tudi pravica pacienta mnogo krat postavljena na preizkušnjo ob čakalnih vrstah, njegovih zahtevah, ki niso indicirane v procesu zdravljenja. Pacient je v samem procesu zdravljenja že vrsto let obravnavan kot subjekt, ki po veljavni zakonodaji enakopravno soodloča z zdravnikom o svojem zdravljenju. Kljub tej enakopravnosti pa je še vedno v ospredju tisti intimni odnos med njim in zdravnikom, ki zahteva zaupanje med njim. Če tega ni, noben pravni predpis v dovolj veliki meri ne more zaščititi ne enega in ne drugega udeleženca v tem odnosu.

Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) je bil pri nas sprejet predvsem v zaščito pacienta in njegovih pravic, ki pa so za zdravnika brezpogojna zaveza po spoštovanju in uresničevanju. Ko si pacient te pravice začne razlagati po svoje, se lahko zgodijo dramatični dogodki, ki smo jim v bližnji preteklosti že bili priča. Fizični napadi na zdravstveno osebje so se že končali s smrtjo. Omenjeni zakon zdravniku daje nekaj možnosti pri preprečevanju nasilja, vendar ga dokončno ne zaščiti. Kot je navedeno, so pacientove pravice lahko omejene z zakoni s področja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb.

ZPacP v svojem 10. členu navaja:«Zdravnik in izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoč, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoče ali kadar tako določa zakon. Pacientu mora predlagati izbiro drugega zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti ter razloge za zavrnitev pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove izbire«. Ali predlagana rešitev dejansko zaščiti zdravnika in zdravstveno osebje pred nasilnim vedenjem, je vprašanje za diskusijo. Ali bi morale biti zdravstvene ustanove opremljene z detektorji kovin ali drugimi možnostmi preprečevanja vnosa morebitnih nevarnih predmetov? Bi to rešilo problem pacientovega nasilnega vedenja ob njegovem nezadovoljstvu?

Inštitut za sodno medicino MF UL, Korytkova 2, 1000 Ljubljana joze.balazic@mfuni-U.si

23

KAKO RAVNATI V PRIMERU KRŠITEV PACIENTA

Robert Sotler

Ob zdravstveni obravnavi občasno prihaja do nezadovoljstva udeleženih v obravnavi in do neželenih odklonov pri zdravljenju. K temu dodatno pripomorejo daljše čakalne vrste, obremenjenost izvajalcev zdravstvenih storitev in specifične bolezenske težave pacientov. V Zakonu o pacientovih pravicah, so nazorno in obširno zapisane pravice pacientov ter njihove dolžnosti. Slednje so žal zapisane le v enem členu zgoraj omenjenega zakona. V javnosti se najraje in najpogosteje razpravlja o pravicah pacientov, premalo pa se omenjajo pacientove dolžnosti, katerih kršenje močno vpliva na dosego kakovostne in varne zdravstvene oskrbe in na razpoloženje zdravnikov ter izvajalcev zdravstvenih storitev. Pacienti so nesporno dolžni skrbeti za svoje zdravje in se spoštljivo obnašati do so-pacientov, zdravnikov in do ostalih izvajalcev zdravstvenih storitev. Ravnati se morajo skladno s prejetimi strokovnimi navodili, postopki in načrti zdravljenja. V zdravstvenih ustanovah morajo upoštevati organizacijski in hišni red ter objavljene urnike. Zdravnikom, oziroma ostalim zdravstvenim delavcem, morajo posredovati le resnične informacije o svojem zdravju in jim pravočasno sporočati svojo odsotnost od pregleda ali preiskave. V primerih, ko pacienti evidentno kršijo svoje dolžnosti, se izvajalcem zdravstvenih storitev vedno znova porajajo vprašanja, kako v takih primerih ustrezno ravnati. Zakon podrobno opisuje postopke, ko pacient izrazi nezadovoljstvo z zdravstveno obravnavo ali odnosom zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki so ga obravnavali.

UL Zdravstvena fakulteta

robert.sotlerPgmaiLcom

24

PRAVNA ZAŠČITA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV OB NASILJU PACIENTOV S PRIMERI SODNE PRAKSE

Alja Kratovac

Pravo ščiti posameznika pred nasiljem na več načinov, ustavnopravno in na posameznih pravnih področjih. Ustavnopravno je varstvo pred nasiljem zagotovljeno skozi posamezne temeljne človekove pravice: o nedotakljivosti človekovega življenja, prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, za namen obravnavane teme pa sta v ospredju predvsem pravica do povračila škode, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, ter varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic.

Navedeno je ustavno pravna zamejitev zaščite posameznika pred nasiljem, ki se v normativni (zakonski) izpeljavi kaže v civil  nopravnih pravilih o povrnitvi škode zaradi nasilnih ravnanj, delovnopravnih pravilih o odgovornosti delodajalca za varno delovno okolje zaposlenih in kazenskopravnih pravilih o kazenski odgovornosti za nasilna ravnanja. Nobeno od teh zaščit pravo ne veže specifično na zdravstvene delavce, temveč individualno na vsakega človeka. Pri tem menim, da daje pravo ustreznejše varstvo ex post, t.j. je po tistem, ko je posamezno nasilno ravnanje že izvršeno, kot ex ante, t.j. da bi posameznika pred nasilni ravnanji v naprej učinkovito zavarovali. Življenjsko gledano se slednje nanaša na bodoča objektivno negotova dejstva, na bodoča nasilna ravnanja posameznikov, ki jih objektivno ni moč predvideti in s tem tudi ne preprečiti. Kazensko procesno pravo oceno posameznikove bodoče nevarnosti sicer pozna, se pa taka ocena veže na osebnost in okoliščine storilca, ki je že izvršil kaznivo dejanje in je namenjena v različnih fazah postopka preprečevanju ponovitvene nevarnosti.

Zdi se, da se pravo v sivi coni nemoči preprečevanja nasilnih ravnanj ex ante vendarle zanaša na razumno individualno presojo vsakega potencialnega oškodovanca.

Mag., Okrožno sodišče v Ljubljani

alja.kratovac@sodisce.si

25

PROJEKT PODN - PREPOZNAVA

ODVISNOSTI, DUŠEVNIH MOTENJ IN

NASILJA V OBPORODNEM OBDOBJU

Vislava Globevnik Velikonja

Program "Pomoč ranljivim skupinam nosečnic in mater" je nastal v sodelovanju Združenja za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, Slovenskega društva za psihosomatiko v ginekologiji in porodništvu, Porodnišnice Ljubljana in Ministrstva za zdravje. Cilj projekta je prepozava in pomoč nosečnicam in materam z depresivnimi in anksioznimi motnjami, žrtvam nasilja ter tistim, ki imajo težave z alkoholom, kajenjem in prepovedanimi snovmi. Pri teh nosečnicah je povečano tveganje za slabe izide nosečnosti kot so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novorojenčka in celo smrt nosečnice ali matere. Prepoznavanje teh nosečnic in mater je zahtevno, saj se na videz ne razlikujejo od ostalih, svoje stiske in težave skrivajo ter o njih niso pripravljene spregovoriti, zlasti če jih o tem ne povprašamo na primeren način. Zaradi pogoste komorbidnosti psihičnih motenj ocenjujejo, da vsaj 15 % žensk v obporodnem obdobju izpolnjuje diagnostične kriterije za vsaj eno od teh.

Pod okriljem programa smo razvili sodobni koncept multimo-dalnega presejanja PODN (prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju), ki ga skušamo vpeljati preko izobraževalnih delavnic za ginekološke tirne v Sloveniji. Izdelani so bili ustrezni materiali in priročnik Prepoznavanje ranljivih skupin žensk v obporodnem obdobju. Ginekologi in babice bodo izvajali presejanje v vsakem trimesečju nosečnosti in ob prvem pregledu po porodu, ženskam svetovali in jih po potrebi usmerjali k ustreznim strokovnjakom v mreži po pomoč. Ustrezno

odkrivanje najbolj ogroženih nosečnic in mater je temelj za načrtovanje nadaljnjih ukrepov za zmanjševanje učinka ogrožujočih stanj in razmer na žensko, plod in novorojenčka ter vso družino.

Univerzitetni klinični center, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3,

Ljubljana, Slovenija

vislava.velikonja@guestarnes.si

26

ZLORABA NOOTROPIKOV

Mojca Kržan

Nootropiki so snovi, ki izboljšajo intelektualne procese in s teni olajšajo učenje. Lahko izboljšajo spomin, zmanjšajo utrujenost in s tem uporabnikom omogočajo, da dlje časa in dovolj natančno opravljajo zahtevne naloge. Med nootropike uvrščamo tudi snovi, ki izboljšajo motivacijo, zaupanje in koncentracijo. Razdelimo jih na snovi rastlinskega izvora (kofein, teanin, krea-tin, nikotin, ekstrakti ginsenga in ginka) ter sintezne snovi, kot so npr. donepezil, vortioksetin, piracetam, modafinil, metilfenidat in amfetamini. Kljub temu, da je klinična učinkovitost teh snovi omejena pri osebah s kognitivnim deficitom, po njih posega tudi mnogo zdravih posameznikov, ker menijo, da bo jemanje omenjenih snovi izboljšalo njihove akademske sposobnosti. Uživanje kofeina in amfetaminov izboljša spomin, osredotočenost in sposobnost reševanja manj zahtevnih nalog pri utrujenih, medtem ko pri zdravih in spočitih posameznikih izboljšajo pozornost in pomnenje. Modafinil in piracetam sta zdravili, ki dokazano izboljšata nekatere kognitivne funkcije tudi pri spočitih osebah, hkrati pa poveča budnost, pomnenje in izvršilne funkcije pri osebah s pomanjkanjem spanja.

Najnovejšo vrsto zlorabe predstavlja jemanje subpsihadeličnih odmerkov psihadeličnih snovi (LSD, psilocibin, meskalin) za izboljšanje koncentracije, kreativnosti in reševanja problemov, kljub temu, da še ni znanstveno podprtih rezultatov, ki bi dokazovali njihovo učinkovitost.

Za zaključek bi rada poudarila, da zloraba nootropikov ni le etični problem. Ker so bila ta zdravila razvita in registrirana za bolnike s kognitivnimi težavami, ni zadosti podatkov, koliko so (ne) varna za razvijajoče se možgane in pri dolgotrajnem jemanju.

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, Ljubljana

LIQjca.limpel@mfuni-lj.si

27

OGROŽA DOPING TUDI SLOVENSKI ŠPORT?

Janko Dvoršak

Ob nameščanju športnih izidov in vse bolj razširjeni korupciji v športu, doping še vedo ostaja največja nevarnost, ki ogroža integriteto športa in za razliko od prvih dveh, tudi zdravje športnikov in vseh ostalih uporabnikov, ki si z dopingom pomagajo pri oblikovanju svoje telesne podobe. Zaradi tega že dlje časa opozarjamo, da doping ni samo problem vrhunskega športa in vrhunskih športnikov, temveč postaja problem javnega zdravja posamezne nacije.

Globalizacija in profesionalizacija športa posredno prinašata največ razlogov za uporabo dopinga, zato podatki o razširjenosti dopinga med športi ne presenečajo. Več ga je v okolju, kjer se vrti več denarja in kjer je možno na učinkovit način z dopingom doseči boljši rezultat.

Na področju športne rekreacije, zlasti v tako imenovani »fitnes industriji«, pa je problem prisoten predvsem zaradi vse bolj agresivnega trženja in zavajajočega oglaševanja ter miselnosti, da ni uspešne vadbe brez uporabe prehranskih dopolnil, ki jih proizvajalci ponujajo uporabnikom.

SLOADO je še vedno majhna organizacija, ki je sicer na nacionalnem nivoju uspela oblikovati nacionalni protidopinški program, ki pa še ne dosega vseh športnih organizacij. Večina aktivnosti je usmerjenih v preventivne programe, ki so posebej oblikovani predvsem za mladino tako v šolah, kot v športnih organizacijah. Pri tem so športne zveze vse premalo aktivne, premalo odgovorne in preventive ne razumejo kot njihove pomembne naloge.

Največji del aktivnosti Slovenske antidoping organizacije so programi odvzemov urinskih in krvnih vzorcev, s katerimi sledimo zahtevam mednarodne skupnosti in svetovnemu protido-pinškem programu. SLOADO na letnem nivoju opravi skoraj 500 testiranj, s čimer poskrbimo, da slovenski športniki lahko nastopajo na mednarodnem nivoju. S tem zagotavljamo pogoje za razvoj čistega športa v Sloveniji.

Na podlagi številnih pozitivnih primerov tudi pri nas, je slovenski šport s strani uporabe dopinga ravno tako ogrožen, kot je ogrožen v ostalih državah sveta.

Slovenska antidoping organizacija SLOADO,

Celovška 25, 1000 LJUBLJANA

Janko.dvorsak@sloado.si

28

VAROVANJE PODATKOV PRI ZDRAVSTVENI

OBRAVNAVI OB SOOČANJU ZDRAVSTVENIH

DELAVCEV Z NASILJEM

Nataša Pirc Musar

V predavanju se bom dotaknila nasilnih pacientov in kako glede na zavezo molčečnosti, ki jo morajo spoštovati zdravniki in ostalo medicinsko osebje, ravnati z osebnimi podatki nasilnega pacienta. Kaj lahko storimo, če se takšen pacient obrne na medije, kaj sploh lahko povemo o neprijetnem dogodku. Drug pravni vidik, ki je v slovenskem pravnem redu zelo nedefiniran, pa je varnost medicinskega osebja in morebitna odgovornost delodajalca za povzročeno škodo. V tem sklopu bom predstavila obveznosti delodajalcev pri sprejemu ustreznih varnostnih ukrepov, ki jih terja posebna narava dela psihiatrov z odvisniki ali drugimi potencialno nasilnimi pacienti. Predstavljenih bo nekaj predlogov v smeri zagotovitve varnih pogojev dela in opozorilo delodajalcem v smeri njihove odškodninske odgovornosti, v kolikor kljub večjim predhodnim rizičnim dogodkom teh ukrepov niso izvedli.

natasaPpirc-musar.si

29

DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU IN ŠPORTU

Lovro Žiberna

Uporaba snovi v namene izboljševanja telesnih zmogljivosti je danes problem sodobne družbe. V športu imamo pravila, ki omogočajo, da so športniki redno testirani in tudi sankcionirani medtem ko je v drugih družbenih segmentih zloraba istih snovi lahko tudi legitimno početje — čeprav sta motivacija in neetični način pridobivanja prednosti pred konkurenti enaka kot v športu. Doping je v ožjem smislu definiran kot prisotnost prepovedanih snovi, njihovih presnovkov ali bioloških označevalcev v odvzetem vzorcu športnika. Uporaba prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljševanja telesnih zmogljivosti predstavlja etično kršitev športnih pravil, hkrati pa tudi veliko tveganje za zdravje. Na letni ravni imamo v večini športov okoli 1-2% izmed vseh odvzetih vzorcev z nasprotno analitično najdbo. To pa ne izraža dejanske prevalence uporabe prepovedanih snovi, ki je po različnih raziskavah ocenjena na 40-60%. Danes se pojavlja tudi problem nenamernega dopinga zaradi nezavednega zaužitja prepovedane snovi bodisi v hrani ali prehranskem dopolnilu in/ali tudi zaradi farmakološkega zdravljenja z zdravilnimi učinkovinami, ki so v športu prepovedane. V primeru, da športnik potrebuje zaradi svoje bolezni določeno zdravilo, ki je prepovedano, mora urediti postopek pridobivanja terapevtske izjeme. V izogib napakam je potrebno natančno poznavanje vsebnosti zdravila (ali prehranskega dopolnila) in tudi poznavanje aktualne Liste prepovedanih snovi in postopkov.

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani lovro.zibemalgmaiLcom

30

ZLORABA RASTLINSKIH EKSTRAKTOV ZA IZBOLJŠEVANJE PSIHO-FIZIČNIH ZMOGLJIVOSTI IN TELESNEGA IZGLEDA

Borut Štrukelj

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

V zadnjih nekaj letih opažamo povečano uporabo rastlin in njihovih izvlečkov v vsakdanjem življenju, kakor tudi v športu, z namenom izboljšave psiho-fizičnih zmogljivosti, telesnega izgleda in povečane spolne moči. Za večanje mišične mase in moči posegajo uporabniki po rastlinskih izvlečkih, ki največkrat vsebujejo polifenole, alkaloide in terpenoide. Velikokrat so prehranskim dopolnilom in drugim rastlinskim produktom dodane sicer naravne snovi, ki pa vsebujejo v okviru antidopinških smernic prepovedane učinkovine, kot so katin, efedrin, kofein in ostali stimulatorji oziroma agonisti adrenergičnega sistema. Z namenom povečevati mišično maso in zmanjševati maščobne zaloge (ergogenične rastline), uporabniki posegajo po izvlečkih iz zelenega čaja (EGCG), iz rastline Tribulus terrestris, iz vrst Gin-seng, Eleuherococcus, iz vrst Astragalus, Rhoidola in glive Cor-dyceps sinensis. V prispevku bodo predstavljene najpogostejše zlorabe in rastlinski pripravki, ki lahko v večjih količinah škodljivo delujejo na organizem, v športu pa, razen katina in efedrina, predstavljajo dovoljena pomagala, ki jih uradno še ne uvrščamo na doping seznam.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva 7, 1000

Ljubljana, Slovenija

borut.strukeOffa.uni-lj.si; borutstrukelj@gmaiLcom

31

»CHEM-SEX«

Nuša Šegrec

Med novosti, ki jih v zadnjih letih spremljamo na področju rabe različnih drog, nedvomno še vedno sodijo nove psihoaktivne snovi (NPS). Slednje so s svojim pojavom vnesle številne nove trende v smislu novih načinov nabave in jemanja, njihove številčnosti, dostopnosti ter oblikovanja specifičnih skupin, ki jih uporabljajo (t.i. »clubbers«, »psychonauts«, mladostniki, posamezniki, ki droge vbrizgavajo, osebe na prestajanju kazni zapora ter nekateri posamezniki znotraj LGBT/MSM populacije). Poleg sedaj že relativno poznanih raznovrstnih neželenih učinkov tovrstnih snovi, tako na telesno, kakor tudi na duševno zdravje, pa gre posebej opozoriti tudi na nova tvegana vedenja, ki so v povezavi z uporabo NPS.

»Chem-sex« predstavlja fenomen izvajanja novih spolnih praks, uporabo drog in nekaterih zdravil za izboljšanje, ojačanje in podaljšanje spolnih izkušenj, ki praviloma niso vezane na predhodno obstoječo spolno disfunkcijo; samo vedenje pa je v povezavi z večjim tveganjem za prenos spolno prenosljivih bolezni. Avtorica bo predstavila psihoaktivne snovi, ki se pri »chem-sex--u« najpogosteje uporabljajo, načine in posebnosti jemanja znotraj posameznih skupin ter se osredotočila tudi na potrebo po preventivi in prilagoditvi programov tej populaciji - znotraj že obstoječih.

Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Grablovičeva 48, 1000 Ljubljana

nusa.segrec@psih-klinika.si

32

ODNOS MEDIJEV IN USTANOV DO NASILJA V PSIHIATRIJI

Miran Pustoslemšek

Senzacionalizem, ki se je iz rumenega tiska razširil v preostale medije, ima raznolike vzroke, med drugim negotove finančne razmere na medijskem trgu. Uporabniki medijev po drugi strani favorizirajo senzacionalizem tudi v tistih medijih, ki so doslej veljali za družbeno odgovorne. Navedena situacija povzroča veliko škodo osebam s težavami z duševnim zdravjem, njihovimi svojci in terapevtskimi ustanovami, kar povečuje že obstoječ problem stigmatizacije in defenzivne medicine. Predstavljen bo primer iz Enote za forenzično psihiatrijo.

p.miranc@ukc-mb.si

33

IZKUŠNJE IN ZAKONODAJA PRI OBRAVNAVI NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM DELAVCI V REPUBLIKI HRVAŠKI

ISKUSTVA I ZAKONODAVSTVO U

RJEŠAVANJU PROBLEMA NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM RADNICIMA U REPUBLICI H RVATSKOJ

Ivan Čelič, Marko Čurkovič, Aleksandar Savič

Ubojstvo urologa u Izoli u kolovozu 2016. godine potaknulo je i hrvatske liječnike na razmišljanje o torne trebaju li se i oni brinuti na svome radnom mjestu za vlastitu sigurnost. Hrvatska liječnička komora je potom provela anketu o nasilju nad liječni-cima. Od 1634 anketirana liječnika, njih 1526 (93%) je potvrdilo kako je doživjelo verbalno ili fizičko nasilje za vrijeme obavljanja svog posla.

Prije dvije godine Hrvatska liječnič'ka komora otpočela je sve-obuhvatnu inicijativu, tražeči od Ministarstva zdravstva i Mini-sta rstva pravosuda uvodenje odredbe „prisila prema zdravstve-nom radniku" čime se htjelo naglasiti kako sve učestaliji napadi na liječnike i drugo zdravstveno osoblje nanose štetu ne samo napadnutom pojedincu , nego i cjelokupnom hrvatskom zdra-vstvenom sustavu. Naime, napadnuti zdravstveni radnik nije u mogučnosti nastaviti pružati zdravstvenu uslugu čime se izrav-no ugrožava bolesnike, osobito one kojima je potrebna hitna zdravstvena skrb.

Prijedlog zakona o izmjenama i dopunama Kaznenog zakona Vlada Republike Hrvatske prihvatila je na sjednici 27. lipnja  2018. godine. Nakon toga je Hrvatski sabor na sjednici 14. prosinca 2018. godine donio izmjene i dopune Kaznenog zakona koje uvode novo kazneno djelo - ,prisila prema zdravstvenom radniku'. Članak 315.a propisuje sljedeče:

„(1) Tko doktora medicine, doktora dentalne medicine ili dru-gog zdravstvenog radnika koji zdravstvenu djelatnost obavlja kao javnu službu silom ili prijetnjom da če izravno uporabiti silu spriječi u obavljanju njegove zdravstvene djelatnosti, kaznit če se kaznom zatvora do tri godine.

(2) Ako je kaznenim djelom iz stavka 1. ovoga članka doveden u opasnost život ili tijelo doktora medicine, doktora dentalne medicine ili drugog zdravstvenog radnika ili mu je nanesena tjele-sna ozljeda ili je uporabljeno oružje ili opasno orude, počinitelj če se kazniti kaznom zatvora od šest mjeseci do pet godina.

(3) Počinitelj kaznenog djela iz stavka 1. i 2. ovoga članka koji je bio izazvan protuzakonitim, bezobzirnim ili grubim postupa-njem doktora medicine, doktora dentalne medicine ili drugog zdravstvenog radnika, može se osloboditi kazne.".

U aktualnom 9. sazivu Hrvatskog sabora, od 151 saborske zastu-pnice i zastupnika, njih 16 su liječnici, odnosno doktori dentalne medicine, od čega 10 čini poziciju, a šest opoziciju.

Klinika za psihijatriju Vrapče, Zagreb, Hrvatska

ivan.celicPgmail.com

34

PREPOZNAVANJE NASILJA NAD STAROSTNIKOM

Peter Pregelj

Nasilje nad starostniki je opredeljeno kot vse oblike vedenje (govora ali ravnanja) osebe, ki izkorišča svojo nadvlado in vpliva negativno na starostnika. Širše pa je zloraba nad starostniki vsako njim škodljivo dejanje, ki mu ga stori oseba, kateri starostnik zaupa. Najpogostejše zlorabe pri starostniku so zanemarjanje, psihično nasilje, materialno izkoriščanje in fizično nasilje. Eden od vzrokov nasilja je starizenn (starostna diskriminacija), ki izloča starejše osebe iz družbenega življenja zaradi koledarske starosti. Dejavniki tveganja na strani žrtve so predvsem oviranost oziroma oslabelost zaradi zdravstvenega stanja, predvsem ob depresiji in demenci ali z drugimi kroničnimi duševnimi motnjami, socialna izoliranost žrtve; na strani storilca: negovalec v stresu (nenamerne zlorabe), storilec odvisen od žrtve in duševne težave storilca; ter na strani družbe: izginjanje tradicije skrbnega odnosa za starostnike znotraj družine in širše družbe. Telesna zloraba in nasilje predstavlja uporabo fizične sile, ki vodi v poškodbe ali v povzročanje bolečine in zajema različne oblike vedenja od telesnega kaznovanja do fizičnega omejevanja ter od namernega škodovanja do ravnanja kot posledice napačnih prepričanj ob pomanjkanju znanja. Večinoma ostaja nasilje nad starostniki neprepoznano in neregistrirano.

prof. dr., dr.med., spec. psih.

Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za psihiatrijo Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana Pregelj5rc@yahoo.com

35

UPORABA IN ZLORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL

Nada Rotovnik Kozjek

Prehranska dopolnila (PD) naj bi predstavljala le majhen del športnikove prehrane. Za optimalen učinek treninga in podporo športnikovega zdravja ter preprečevanja motenj nevroendokri-nega odziva, prizadetosti imunskega sistema in preventivo poškodb je ključno, da se na osnovi prehranskega pregleda perso-nalizira športnikova osnovna prehrana. Športnikova prehranska strategija vpliva na njegovo trenutno in dolgoročno zmogljivost in zdravje. Zato spada danes športna prehrana, ki vključuje tudi uporabo prehranskih dopolnil, na področje klinične prehrane. PD so glede na konsenz Mednarodnega olimpijskega komiteja opredeljena kot »živilo, del živila, hranilo ali ne-prehranska snov, ki jo posameznik zaužije kot dodatek običajni prehrani z namenom doseganja specifičnega pozitivnega vpliva na zdravje in/ali zmogljivost« (1). Pogosta interpretacija uporabe PD Ob športni aktivnosti, kot »športne prehrane« je zgrešeno in vodi do njihove škodljive uporabe. Še več, ta izraz se v žargonu uporablja pogosto tudi za funkcionalna in obogatena živila, različne izdelke športne industrije (napitki, mešanice hranil...) in posamezna koncentrirana hranila. Pri tem se večinoma pozablja, da je uporaba PD pri elitnih športnikih namenjena predvsem dodatnemu pokrivanju energijskih in hranilnih potreb športnika, kadar tega z prilagajanjem normalne prehrane ni mogoče doseči in da tovrstna uporaba PD za rekreativne športnike večinoma ni potrebna. Uporaba PD namreč ni kompenzacija za neustrezno načrtovanje prehrane športnika. Različna PD so pomembna predvsem v kratkoročnih prehranskih strategijah, ko je potrebno prilagoditi vnose energije in posameznih hranil specifičnim presnovnim zahtevam vadbe in regeneracije ter tekmovanj in normalna prehrana ni mogoča. Ker je pri urejeni športnikovi prehrani vloga PD relativno majhna, je to verjetno tudi dodaten vzrok, da so dokazi za uporabo PD z namenom podpore zdravja in regeneracije ter morebitnih ergogenih učinkov relativno slabi. Zato se njihova uporaba svetuje le na podlagi poprejšnje prehranske obravnave in v skladu z trenutnimi strokovnimi priporočili. Prehranska obravnava športnika je pomembna tudi z vidika varovanja športnikovega zdravja pred neželenimi sopojavi uživanja različnih prehranskih dopolnil in preprečevanja negativnih interakcij PD z zdravili, ki jih športnik (mogoče) uživa (2). Na način bo zagotovljena varna uporaba PD in dosežen njihov optimalni doprinos k športnikovemu zdravju in zmogljivosti.

Viri

1. Maughan RJ, Burke LM, Dvorak J, Larson-Meyer ED, Peeling P, Phillips SM, et al. 10C consensus statement: dietary supple-ments and the high-performance athlete. BrJ Sports Med 2018; 52(7): 439-455.

2. Larson-Meyer DE, Woolf K, Burke LM. Assessment of nutrient status in athletes and the need for supplementation. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2018; 28(2):139-158.

Zdravnik, vodja Enote za klinično prehrano

01 Ljubljana

nkozjekonko-Lsi

36

SI ŠE ŽELIMO IN/ALI MORAMO SODELOVATI?

Andrej Kastelic

Avtor v uvodu predstavlja razloge za organiziranje slovenskih konferenc o zdravljenju odvisnosti in nacionalnih simpozijev o okužbi z virusom hepatitisa C pri osebah, ki uporabljajo droge. Kako preprečiti in zmanjšati škodo, ki je posledica ne le jemanja psihoaktivnih snovi temveč tudi naših odnosov, pomanjkanja razumevanja in spoštovanja, s premalo ali nič interesa obvladovati svoje vedenje, ne škoditi sebi in drugim. Če vsi skupaj nismo varni in ne verjamemo v možnost spremembe, je to skoraj nemogoče narediti. Razmišljal bo o nekaterih možnostih in ovirah pri obravnavi oseb, ki so okužene z virusom hepatitisa C, ki so žrtve ali storilci nasilja, ki želijo na neustrezen način spreminjati svojo samopodobo vključno s tistimi, ki jih uvrščamo v tako imenovane ranljive skupine in tudi tistimi, ki jim je bila odvzeta prostost.

Ali še imamo moč spreminjati zadeve in si znati pri tem pridobiti ustrezno sodelovanje ne le oseb v stiski temveč tudi tistih, ki bi nam morali prisluhniti in nam pomagali ustvarjati pogoje za bolj varno in zdravo življenje?

Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Grablovičeva 48, 1000 Ljubljana

andrej.kastelic@guestames.si