Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

V spomin na prijateljico

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: newprevent@gmail.com

 
6.slovenska konferenca
objavljeno: 04. 04. 2018

28. in 29 marca 2018 smo v Cankarjevem domu prisostvovali 6. slovenski konferenci o odvisnosti. Program prvega sklopa konference je pokrival izkušnje, izzive, potrebe na področjih preprečevanje, zmanjševanje škode in zdravljenje odvisnosti od drog. Prvi del konference je vseboval predstavitev projekta MZ glede Razvoja in nadgradnje mreže mobilnih enot za izvajanje 4 vsebinskih sklopov. Eden od teh zadeva tudi Društvo Svit Koper, ki je v paketu z diplomirano zdravstveno delavko dobilo obljubljen nov kombi za izvajanje terenskega dela.

Jože Hren iz MZ je predstavil Slovenski ter Evropski strateški načrt na področju prepovedanih drog. Slovenija se v zadnjih letih sooča s spremembo glede vrste uporabljanih drog. Populacija opiatnih uporabnikov se stara in mladi so se preusmerili v uporabo novih psihoaktivnih substanc. Slovenci se tudi težko dogovarjamo glede prilagajanju politik in najbolj nazorna so razhajanja pri predlogih regulacije konoplje. Cilji slovenskih prizadevanj so zbrani v petih točkah, ki jih lahko strnemo v: preprečevanje uporabe, okužb in smrti, podpora zdravljenju in reintegraciji, podpora mreženju programov ter lov na kriminal povezan s trgovino z drogami.

Marjeta Ferlan Istinič je predstavila vlogo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti na področju obravnave zasvojenosti. Ministrstvo že vrsto let nastopa kot spodbujevalec razvoja programom urejanja socialnih stisk na področju zasvojenosti z drogami, alkoholom, igrami na srečo, motnjami hranjenja, zasvojenost zaradi spleta, ipd. V zadnjih letih je ministrstvo posvetilo dosti energije pri evalvaciji verificiranih programov ter pri povezovanju vseh služb, ki delujejo znotraj področja obravnave odvisnosti.

OTVORITEV 6.Slovenske konference o odvisnosti Nastop skupine ŠENTBENT POSVET: Izkušnje, izzivi, potrebe...: preprečevanje, zmanjševanje škode, zdravljenje, rehabilitacija... Luka Mrak: RAZVOJ IN NADGRADNJA MREŽE MOBILNIH ENOT ZA IZVAJANJE PROGRAMOV ZMANJŠEVANJA ŠKODE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG Jože Hren: STRATEŠKI IN OPERATIVNI NAČRTI NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V EU IN SLOVENIJI Predsedujoči: Vesna Kerstin Petrič, Marjeta Ferlan Istinič, Andrej Kastelic Marjeta Ferlan Istinič: VLOGA MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NA PODROČJU OBRAVNAVE ZASVOJENOSTI Konferenci je prisostvovalo okoli 140 posameznikov Milan Krek: MREŽA CENTROV ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI IMA SVOJO PRIHODNOST V SLOVENIJI Mercedes Lovrečič: ŠKODLJIVA RABA ALKOHOLA IN ZDRAVSTVENE POSLEDICE V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z MEDNARODNIM POVPREČJEM: POSNETEK STANJA IN IZZIVI Helena Koprivnikar: TOBAČNI IN POVEZANI IZDELKI V SLOVENIJI Maša Serec: RAZVOJ IN NADGRADNJA MREŽE MOBILNIH ENOT ZA IZVAJANJE PREVENTIVNIH PROGRAMOV IN PROGRAMOV ZMANJŠEVANJA ŠKODE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG Luka Mrak: RAZVOJ IN NADGRADNJA MREŽE MOBILNIH ENOT ZA IZVAJANJE PROGRAMOV ZMANJŠEVANJA ŠKODE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG

Milan Krek je na konferenci predstavil raziskavo mreže CPZOPD-jev (metadonski centri) opravljene leta 2016. Rezultati so kljub pomanjkljivostmi povzročenimi zaradi ekonomske krize (pomanjkanje kadrov), v seštevku pozitivni. Že sam naslov predstavitve je govoril o pomembnem mestu, ki ga imajo centri pri obravnavi odvisnosti. Sama disciplina je seveda postavljena pred izzive starajoče populacije uporabnikov programa ter težavam, ki ga povzroča neenotna obravnava pacientov.

Maša Šarec je predstavila program iz vidika Ministrstva za zdravje: «Z novim programskim obdobjem kohezijske politike bomo pridobili mobilne ambulante za substitucijsko zdravljenje, mobilni laboratorij za analizo snovi in preprečevanje tveganj in mobilno enoto za socialno in zdravstveno rehabilitacijo. Z vsemi programi bomo v Sloveniji pridobili celostno in uporabnikom prilagojeno obravnavo njihove problematike, prav tako pa bomo z razširitvijo mreže močno izboljšali dostopnost programov pomoči

Luka Mrak pa porodne težave izvajalcev, ki režejo ledino v model sodelovanja sociale in zdravstva. Prisotnost diplomiranega zdravstvenika, ki so ga programi pridobili v paketu z že več let obljubljenim terenskim vozilom, naj bi doprinesla k zmanjševanju zdravstvene škode uporabnikov in skupaj z ostalimi strokovnjaki v timu začela novo paradigmo terenske obravnave uporabnikov pri nas. »Kljub vsem dobrim namenom povezovanja in še boljšega dela pa se nam izvajalcem, ki v konzorcijskih partnerstvih z območnimi zdravstvenimi domovi skupaj opravljano storitve zmanjševanja škode, odpirajo številne dileme in vprašanja.«

Helena Koprivnikar je predstavila stanje glede uživalcev tobaka: »V Sloveniji kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec, … , med 15-letniki jih je 40% že kdaj kadilo, 13 % pa jih kadi vsaj enkrat na teden ali pogosteje.« Med mladimi so tudi zelo popularne elektronske cigarete (12% za razliko od 1% med odraslimi) ter uporaba vodnih pip, ki hlape hladijo ter vaporizatorjev pri katerih tobak ne gori temveč se inhalira hlape uplinjenih učinkovin tobaka. Koncept je prevzet od uporabnikov izdelkov iz konoplje, ki so se hoteli izogniti negativnim dejavnikom povezanim z inhaliranjem snovi, ki nastanejo pri izgorevanju konoplje pomešane s tobakom.

Vladka Tonica: PROGRAM Borut Bah: SKUPNOSTNI PRISTOP K PROBLEMATIKI V PARKU TABOR IN PREDSTAVITEV Drago Sukič: VISOKOPRAŽNI PROGRAMI SOCIALNE REHABILITACIJE ZASVOJENIH V OKVIRU ZAVODA PELIKAN-KARITAS Suzana Gladović: »DVOJNE DIAGNOZE« - DELOVNA REHABILITACIJA IN REINTEGRACIJA Predstavnik Narcotics anonymous Narcotics anonymous je v dveh dneh konference predstavljal program delovanja , ki temelji na 12 korakov in dvanajstih izričil.  SIMPOZIJ 1: ZMANJŠEVANJE SMRTNOSTI D85_2844  Okrogla miza Vprašanje iz obalnih zaporov Komentar iz publike Tatja Kostnapfel: PREGLED PORABE NEKATERIH ZDRAVIL, KI SE LAHKO ZLORABLJAJO SIMPOZIJ 1: ZMANJŠEVANJE SMRTNOSTI- Damjan Grenc in Mirjana Delič Damjan Grenc: ZASTRUPITVE Mateja Jandl: UMRLI ZARADI DROG V RS Andrej Kastelic: UKREPI ZA ZMANJŠANJE ZLORABE IN NAPAČNE RABA OPIOIDOV Nuša Šegrec: PREDOZIRANJE IN NAPAČNA RABA BENZODIAZEPINOV Razprava: MOŽNOSTI PODELJEVANJA NALOXONA V ROKE  Simona Šabić: RAZVOJ IN NADGRADNJA INTEGRIRANE STORITVE TES TIRANJA PREPOVEDANIH DROG IN NOVIH PSIHOAKTIVNIH SNOVI V RAZLIČNIH LOKALNIH OKOLJIH Zvonka Dremelj: TESTIRANJE NA PAS V TERAPEVTSKI OBRAVNAVI Aleš Zajc: TESTIRANJE NA NOVE PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE Andrej Kastelic: NALOKSON ZA DOMOV

Vladka Tonica iz društva Utrip je govorila o krepitvi družine kot dokazano učinkovitem preventivnem pristopu: »Na podlagi ocenjenih potreb ciljne skupine in dejavnikov tveganja se je UTRIP odločil prilagoditi in pilotno izvesti program »Krepitev družin« (starost otrok 6-11 let). Program, sestavljen iz 14 družinskih srečanj, je namenjen zmanjšanju več dejavnikov tveganja v družinah, povečanju osebne odpornosti in izboljšanju zaščitnih dejavnikov, povezanih z uporabo drog, zlasti v družinah z visokim tveganjem. Raziskave potrjujejo, da je program učinkovit tudi pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za duševne motnje in mladoletniško prestopništvo

Samo Novakovič je predstavil pregled 4 letnega spremljanja trendov glede injiciranja drog med odjemalci programov izmenjave sterilnih materialov za uporabo drog. Pri zbiranju podatkov je sodelovalo 9 organizacij na 23 lokacijah po Sloveniji. Podatki kažejo na stabilen odstotek injiciranja heroina in kokaina ter na rast injiciranja zdravil na recept ter tablet kupljenih na ilegalnem trgu. V letu 2017 smo zasledili porast števila izdanih igel in na obalnem področju je ta rast 25%.

Borut Bah iz ljubljanskega društva Stigma je govoril o problematiki javne uporabe drog in uporabe javnih prostorov v parku Tabor in okolici, ki je podobna problematiki, ki jo poznamo v obalnih občinah. Kot odziv se je oblikovala skupnostna iniciativa »Izzivi odprte scene: Potrebe in premisleki uporabnikov javnih prostorov, v kateri sodelujejo tako predstavniki lokalnih iniciativ, financerjev, uporabniki, NVO in drugi zainteresirani. V prispevku nam je Borut predstavil predlog načina reševanja problematike iz vidika uporabnikov ter NVO-jev:

    • Razvoj posebnih prostorov: varne sobe za uživalce nedovoljenih drog ter t.i. mokre dnevne centre.
    • Ureditev alternativnega prostora za srečevanje ljudi.
    • Specifične nastanitve, prilagojene potrebam ljudi.
    • Zdravstveni delavci kot pomemben strokovni kader v programih socialnega varstva
    • Razvoj specifičnih programov za podporo mladim (Dnevni center za mlade uporabnike drog in mladinska stanovanja s podkrepljeno nastanitveno podporo)
    • Razmisliti o spremembi strukture CPZOPD v Ljubljani
    • Skupni dogovor vseh vpletenih in skupnostno reševanje,

Drago Sukič iz zavoda Pelikan je predstavil tri programe, ki jih zavod izvaja. Najbolj prepoznaven je program 4 komun, ki delujejo po vzoru komun iz Italije (Communita Incontro – Skupnost Srečanje) in delujejo v Sloveniji od leta 1990. Komune delujejo preko samopomočnih skupin, vendar je v delo vključeno vedno več strokovnih kadrov vsaj 2 do 3x tedensko po 6 ur. Druga dejavnost zavoda je pripravljalni terapevtski center na Višnji gori in informacijski center v Bertokih. Osnovni namen programa je strokovna priprava uporabnikov za terapevtske skupnosti. Tretja dejavnost je terapevtski center za posameznike s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje v Sostrem pri Ljubljani. Vsak uporabnik programa je vključen v psihiatrično obravnavo pri psihiatru. Izvajanje programa temelji na bio-psiho-socialnem modelu, ki bolezen pripisuje bioloških, psiholoških ter družbenih dejavnikov. V program se zato poskuša vključiti tudi uporabnikovo družino.

Suzana Gladovič je predstavila delo v socialnovarstvenem programu Reintegracijski center, ki je namenjen celostni obravnavi posameznikov, ki po procesu zdravljenja zasvojenosti ali samostojno vzpostavljeni abstinenci potrebujejo pomoč pri namestitvi, vzpostavljanju temeljev za trajno abstinenco in ponovnem vključevanju v socialno okolje. Vključitev v delovno okolje je namreč zelo pomemben zaščitni faktor pri ohranjanju abstinence. Program delovne rehabilitacije deluje v sodelovanju s socialnim podjetjem Fundacije Vincenca Drakslerja. Uporabniki imajo v delavnicah možnost pridobivanja delovnih izkušenj, izboljševanja delovne kondicije, razreševanja odnosa z avtoritetami ipd. Uporabniki iz dvojno diagnozo imajo možnost vključitve v storitev zaposlitvene rehabilitacije preko ZRSZ. Rezultat te storitve je ocena delazmožnosti in olajšano pridobivanje primerne zaposlitve.

Drugi sklop konference nam je predstavil pristope zmanjševanja smrtnosti ter podatke umrlih med uporabniki drog. Sklop je zaokrožil prispevek Andreja Kastelica o možnostih podeljevanja Naloxona (Narkan – snov, ki izniči delovanje opiatov) v roke uporabnikom ter izvajalcem programov zmanjševanja škode. Na slovensko tržišče prihaja nazalni razpršilec, ki bo omogočil bolj enostavno uporabo zdravila za »obujanje«. Andrej je predstavil ukrepe centrov pri preprečevanju predoziranj, ki se v 80% dogajajo v domačem okolju uporabnika. Poudaril je izbiro najustreznejšega nadomestnega zdravila ter izdelane smernice za uporabo vsakega od njih vključno z ustreznimi odmerki. Pomembno je tudi sodelovanje v načrtovanje programov in možnost sestankov uporabnikov programov in osebja centrov za zdravljenje odvisnosti.

Po besedah Mateje Jandl je v lanskem letu v Sloveniji umrlo 40 posameznikov zaradi prevelikega odmerka in 2 smrti sta bili povezani z uživanjem Fentanila. Damjan Grenc iz centera za klinično toksikologijo in farmakologijo, UKC Ljubljana je opozorjil, da je Narkan sicer uspešen pri obravnavi prekomernih odmerkov Fentanila, vendar je potreben odmerek zdravila ekstremno večji, kot pri obravnavi heroinskih predoziranj. Obstaja bojazen, da reševalci ne bodo imeli zadostne količine v primeru potrebe. V letu 2016 je 18 posameznikov predoziralo s kokainom, kar je opazna rast števila umrlih zaradi te substance.

Tatja Kosnapler je predstavila podatke o slovenski porabi zdravil: »Skupno je bilo v letu 2017 izdanih preko 3,3 milijonov receptov iz skupine zdravil z delovanjem na živčevje v vrednosti 67,3 milijon EUR. Zdravila z delovanjem na živčevje so razvrščena v sedem podskupin:

    • anestetiki,
    • analgetiki,
    • antiepileptiki,
    • antiparkinsoniki,
    • psiholeptiki , ki vključujejo
      • antipsihotike,
      • anksiolitike ter
      • hipnotike
      • sedative in
    • psihoanaleptiki, kamor spadajo
      • antidepresivi,
      • psihostimulansi ter
      • zdravila za zdravljenje demence ter
    • druga zdravila z delovanjem na živčevje.

Od zdravil z delovanjem na živčevje so v letu 2017 največji odstotni deleži v številu receptov pripadali analgetikom (41,2%), psiholeptikom (27,5%) ter psihoanaleptikom (19,6%). Predpisovanje analgetikov narašča od 14,62 na 1000 prebivalcev na dan izdanih receptov v letu 2007 do 22,52 na1000 prebivalcev na dan v letu 2017.«

Tretji sklop konference je obravnaval testiranje PAS (psihoaktivne substance). Govor je bil o testiranju, ki je storitev namenjena uporabnikom prepovedanih drog, s ciljem preverjanja ali so v kupljenem odmerku pričakovane učinkovine, testiranje pacientov glede preverjanja uspešnosti zdravljenja ter testiranje na nove psihoaktivne substance. V prispevku so bile omenjene nove psihoaktivne substance in urinski testi (natančnost, čas zaznave, specifičnost, občutljivost), ki jih zaznavajo in so trenutno v uporabi v Centrih za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog. S trenutnimi testi je možno zaznati le majhen del vseh drog na trgu, kar je predstavlja velik izziv vsem izvajalcem.

Mojca Matičič: HEPATITIS C: KJE SMO, KAM GREMO? Mojca Matičič: Andrej Kastelic Stanje jeter v letu 2018 ni več pogoj za začetek zdravljenja Predsedujoča: Mojca Matičič, Andrej Kastelic Jože Hren: ODKRIVANJE OKUŽBE S HCV V MOBILNIH ENOTAH Edward Jacek Gorzelańczyk: KONCEPTUALNI MODEL IN META ANALIZA TALAMO KORTIKALNIH ZANK V NEUROPSIHIATRIJI IN NEUROBIOLOŠKA PERSPEKTIVA ODVISNOSTI IN DVOJNIH DIAGNOZ Predsedujoči: Sara Bahovec, Nuša Šegrec  Sara Bahovec: TEHNIKE OBVLADOVANJA IN PREMAGOVANJA MOČNE ŽELJE Anja Mihevc: MOŽNOSTI IN IZZIVI SPLETNIH INTERVENCIJ PRI DELU Z MLADIMI, KI UPORABLJAJO DROGE Borut Bah - projekcija filma o problematiki varnih sob iz Nizozemskem Kristijan Sirnik: AMPHETAMINES AND NEW PSYCHOACTIVE SUBSTANCES IN A HISTORICAL CONTEXT Mira Delić: PREGABALIN: OD ZDRAVILA DO MAMILA Jelena Ristić Ilić: ZLORABA BUPROPIONA  Bernarda Bajec in Eli Zamernik: PRVA AKCIJA TESTIRANJA NA HCV V DNEVNIH CENTRIH ZA ZMANJŠEVANJE ŠKODE PO SLOVENIJI   Andrej Kastelic: FENTANIL Mina Paš: VLOGA PAS V PSIHOTERAPIJI Predsedujoča: Jelena Ristić Ilić, Branko Gabrovec Ada Hočevar Grom: UPORABA PREPOVEDANIH DROG, ALKOHOLA IN TOBAKA MED OBSOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI Vera Grebenc EMANCIPATORNI POTENCIAL DIALOŠKEGA PRISTOPA PRI USTVARJANJU ODZIVOV NA TVEGANJA ZARADI UPORABE ALKOHOLA IN DROG MED MLADIMI Milan Krek Jasna Čuk Rupnik: ZAUPANJE IN STRAH - SCILA IN KARIBDA V TERAPEVTSKIH ODNOSIH Jelka Mišigoj Krek: OSTARELI UPORABNIKI DROG - NOV IZZIV ZA DRUŽBO

Mojca Matičič je odprla četrtkov sklop posvečen obravnavi okuženih s hepatitisom, ki je v zadnjih letih najbolj ogrožajoča bolezen, ki so ji podvrženi uporabniki prepovedanih drog. V svetu je smrtnost zaradi te okužbe presegla smrtnost zaradi AIDS-a. Bolezen ima par značilnosti, ki bistveno poslabšajo možnosti zdravljenja. Simptomi bolezni se lahko izrazijo zelo pozno v razvoju bolezni in na mnogo raznovrstnih načinov. Prizadeti so lahko vsi organi neodvisni od jeter. Eden od izraznih načinov je vnetno stanje imenovano vaskulitis. Vaskulitis je splošni izraz, ki združuje številne bolezni, za katere je značilno vnetje žilnih zidov. Posledica bolezni je slabša prekrvavljenost in pogosto odmrtje tkiv in močno upadanje funkcionalne aktivnosti posameznih organov.

V Sloveniji nimamo točnih podatkov glede deleža okuženih. Iz podatkov pridobljenih iz različnih virov lahko sklepamo, da je okuženih okoli 40% uporabnikov, ki injicirajo droge. 31% okuženih ima napredovano obliko bolezni jeter (ciroza). Dobra novica je, da so z letom 2018 spremenjene smernice glede pogojev za vključevanje v zdravljenje z novimi zdravili, ki so zelo uspešna iz vidika učinkovitosti in odsotnosti stranskih učinkov. Poslabšano stanje jeter ni več pogoj za vključitev. Do letošnjega leta so bili le posamezniki z napredovano fibrozo jeter upravičeni prejemati nova zdravila. To kriterij je z novim letom odpravljen. »Ker imamo v Sloveniji na voljo vse najsodobnejše diagnostične in terapevtske možnosti za eliminacijo hepatitisa C kot javnozdravstvenega problema je ključnega pomena zgodnje odkrivanje okuženih - torej dosledno testiranje uporabnikov drog na  6-12  mesecev, okužene pa takoj napotiti k specialistu infektologu za nadaljnjo obravnavo in zdravljenje z novimi zdravili.«

Bernarda Bajec je predstavila akcijo testiranja na HCV, ki je bila izvedena v dnevnih centrih programov zmanjševanja škode po Sloveniji. »V centrih smo izvedli testiranja, predavanja in delavnice z uporabniki prepovedanih drog. Ob številu 129  testiranih je bilo 49  pozitivnih, relativno visok procent glede na vzorec, ki bi se po našem mnenju ob zajetju večjega števila odvisnikov še povečal. Projekt so na terenu izvajale:  Eli  Zamernik (zaposlena v Društvu Stigma), Bernarda Bajec (dipl. medicinska sestra z Infekcijske klinike v Ljubljani), Blanka Zelnikar (višja medicinska sestra z Infekcijske klinike v Ljubljani).«

Akcija je bila uspešna iz vidika informiranosti uporabnikov glede možnosti zdravljenja in na Društvu Svit Koper opažamo vidno večje zanimanje za napotitve na Infekcijsko kliniko, ki na žalost nima obalne izpostave.

Jože Hren iz MZ je izrazil idejo glede možnosti, ki jih ponujajo nove mobilne enote, ki bodo v uporabi izvajalcem terenskega dela – med drugim tudi svitovi ekipi, glede izvajanja testiranja na HCV.

Svit bo z veseljem izkoristil dodatne možnosti, ki nam bodo na voljo ter bomo poskušali motivirati uporabnike naših storitev glede testiranja ter čim prejšnjega odhoda na zdravljenje. V dogovoru z infekcijsko kliniko lahko naše uporabnike vozimo na preglede v manjših skupinah ter jim s tem olajšamo dostopnost storitve.