Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: drustvosvitsc@gmail.com

 
Regulacija konoplje
objavljeno: 03. 12. 2015

Strokovni posvet o predlogu Zakona o regulaciji konoplje

Cilj tokratnega posveta, ki ga je organizirala Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, je bil poskus oblikovanja skupnih stališč NVO-jev glede zakona ter zagotovitev možnosti vpliva NVO-jev na sam tekst. Morebitno oblikovane pripombe in predlogi bodo posredovani delovni skupini predloga obravnavanega zakona. Moderatorja posveta sta bila Tomaž Koren ter mag. Toni Cahunek

Uvodni pozdrav: Tomaž Koren in Mag.Toni Cahunek Predstavitev predloga Zakona o regulacij rastline konoplje in njenih derivatov. Strokovnemu posvetu je prisostvovalo približno 20 udeležencev. Predstvitev predloga zakona: g. Gorazd Prah (Legalizator.si) Optimalna regulacija uživanja konoplje: dr. Vito Flaker FSD Pregled obstoječih socialnih klubov je predstavil g. Rastko Križanič (ZRK) Predstavnik ENCOD-a Janko Belin je predstavil delovanje KSk-jev Predstavnica Nove levice Violeta Tomič nas je informirala o položajo zakonskih pobud, ki so trenutno v proceduri v parlamentu. Opozorila je na nevarnost, da bi tokratna pobuda negativno vplivala na razvoj dogodkov. Sledila je plenarna diskusija. Predlogi in kritične pripombe na predlog zakona. Oblikovanje skupnih stališč med prisotnimi. Vito Flaker: Strokovnjaki so zaradi svoje vpetosti v sistem velikokrat preoblem in ne rešitev. Moderator debate mag. Toni Cahunek Galileo Galilei bi rekel: Eppur si muove

Predstavitev zakona

Uvod s predstavitvijo teksta Zakona o regulaciji konoplje je imel g. Gorazd Prah iz Legalizator.si (spletni forum stranke Socialnih demokratov, na katerem lahko tudi vi podate svoj prispevek predlogu zakona). Po njegovih besedah jih je k pisanju zakona spodbudila analiza trenutnega stanja: »Uporabniki drog so žrtve splošnega nerazumevanja dejanskega stanja. Čeprav vsi vemo, da zakon na področju prepovedanih drog ne funkcionira (povzroča dodatno škodo), sama rešitev ni enostavna. Dejstvo je, da bo pobuda spremembe zakona presekala status quo. Osnovna podmena zakonske ureditve bi morala biti, da so dejanja, ki ne škoduje sočloveku dopustna. Poleg tega je medicinska uporabnost konoplje že dokazana in politiki se ni potrebno spuščati v to debato. Poleg tega marihuana ni tako škodljiva, da bi bilo smiselno prepovedati njeno uživanje.« Začetki predloga zakona segajo v pomlad – poletje 2015 s ciljem regulacije osebna uporabe. Ključna rešitev je po besedah predstavitelja prekvalifikacija rastline konoplje iz I. v III. skupina prepovedanih drog ter sprememba pravilnika Ministerstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede možnosti pridelave. Potrebna je uvedba zakonitega dovoljenja za nakup in posest ter oblikovanje trga medicinskih pripravkov iz konoplje, ki predvideva tudi primeren nadzor nad kvaliteto substanc (centralni nadzorni organ). 9.člen zakona govori o klubih varne uporabe, kjer je omogočeno delo na zmanjševanju škode ter informiranje uporabnikov o relevantnih dejstvih pri uporabi konopljinih pripravkov. 11. člen govori o pogojih za samooskrbo skupnosti, torej načinih lastne pridelava, ki bi iz enačbe izključila komercialni element. Sledi javna razprava, iskanje podpore, izboljšanje teksta ter na koncu leta 2015 vložitev v parlamentarno proceduro.

Optimalna regulacija

Dr. Vito Flaker iz Fakultete za socialno delo je predstavil optimalno regulacijo uživanja konoplje. Vojno proti drogam je označil za najdaljšo vojna v moderni zgodovini. Njen raison d'etre je razlaščanje na obeh koncih procesa. Najbolj prizadeti v tej vojni so na eni strani pridelovalci v revnih državah ter na drugi strani uživalci drog (kar je sicer pri drugih drogah še bolj očitno). Farmacevtska industrija vidi v konopljinih učinkovinah potencialnega konkurenta trgu z zelo popularnimi psihiatričnimi zdravili (njihove posledice so v veliki meri neraziskane ter z neprimerljivo hujšimi stranskimi učinki). Rastline konoplje pač ni možno patentirati, in logična posledica boja interesov je v smeri omejevanja rastline, ki si jo lahko vsak pridela na domačem vrtu. Drug motiv te vojne je generiranje moči preko inštitucij medicine, sociale na mehki strani s pokroviteljstvom do uporabnikov drog ter sodstvo, policije in carine na strani represije. Razumski odgovor na to je: »Tega se ne gremo več«. Stroka je le del problema ne rešitev. Sami so preveč vpeti v kolesje sistema in prepredenost interesov je premočna. Pri njih je poleg drugega prisoten element sesutja strokovne avtoritete s priznanjem preteklih zmot pri zagovarjanju škodljivih praks. Njihov pokroviteljski odnos do uživalcev je simbolično amputacija svobodne volje. Pravica do izbire in užitka je neizpodbitna. Debata o škodljivosti legalnih drog velikokrat pozabi na legalno predpisana zdravila, ki imajo neprimerljivo hujši učinek na človeka in tržišče, ki napaja velikanske profite farmacevtske industrije. Zadnji argument nasprotnikov so tako imenovane psihiatrične težave uživalcev. Definicija teh stanj pa je velikokrat na trhlih temeljih. Psihiatrična diagnoza je le nalepka, ki pove da je s človekom nekaj narobe. Moralna križarska vojna s tem dreza v naše strahove in to brez neka čvrste znanstvene osnove. Model socialnega kluba temelji na preseganju največje škode pri uživanju konoplje njene kriminalizacije in vse kar je s tem povezano. Romantični in nostalgičen vidik preteklosti je, da samooskrba s konopljo v 70-ih in 80-ih preprečila pohod ostalih substanc. Kako regulirati? Z dosledno dekriminalizacijo in sistemom samooskrbe.

Modele socialnih klubov

Rastko Križanič iz Zavoda za regulacijo konopljeje predstavil obstoječe modele socialnih klubov. Namen socialnih klubov je po njegovih besedah omogočanje pravice uporabnikov glede dostopa do varne substance. Slovenija ima tradicijo SK prisotnih na FB poleg omenjenega zavoda, kar nekaj neprofitnih organizacij, ki ima presenetljivo veliko podporo, npr.: Kanabis socialni klub Slovenija z 17000 všečki, Slovenski konopljin socialni klub, ipd.. Potrebno je jasno določiti pogoje glede ustanovitve SK-jev. Legalizacija pridelave bi morala izključevati razcvet komercializacije na področju trženja s konopljo. V Sloveniji se je vzpostavila široka potreba po medicinski uporabi konopljinih pripravkov. KSK-ji so zatorej prisiljeni nuditi podporo tem ljudem. V Kanadi obstajajo tudi »Sočutni klubi« za potrebe ljudi, ki ne dobijo recepta za terapevtsko uporabo. Ločnica med terapevtsko in drugo uporaba ni relevantna in tudi ni določljiva. Trenutna težave SK so zakonske omejitve in povezane težave ter problem anonimnosti uporabnikov. Terapevtska uporaba predstavlja tabu in zdravniki so neinformirani o zdravstvenih učinkih kanabinoidov.

Predstavitev delovanja KSK-jev

Janko Belin predstavnik NCOD-a nam je predstavil svoje videnje problematike: »Prepoved drog je miseln konstrukt. Droge so nekaj lepega- pozitivnega. Koristne so lahko na mnogo področij uporabe zabava, terapija. Poglavitno nevarnost drog je povzročila prepoved z nešteto negativnimi posledicami, ki jo najpogosteje plačajo uporabniki. Procent zapornikov v slovenskih zaporih to očitno nakazuje.

Nagovor Violete Tomič

Parlamentarka Violeta Tomič nas je informirala o stališčih njene stranke ter trenutnim položaj zakonskih pobud, ki so vložene v proceduro. Po njenih besedah je konoplja božja rastlina, ki je lahko odrešujoča za naš planet. Problem neprimerne zakonske ureditve glede prepovedanih drog je že dolgo aktualen in veliko predlogov je bili neuspešnih pri uveljavljanju. Problem kmetijske predelave je zelo pomembno področje. Glede industrijske rabe so nas kontaktirali iz kmetijsko-gospodarske zbornice z željo po sodelovanju. Sodelovanje poteka preko različnih komisij. Ministerstvo za notranje zadeve ima mogoče še najbolj odprt in širok pogled na problematiko in so pripravljeni razmišljati tudi o bolj drastičnih spremembah glede regulacije vseh drog. Zdravstveno ministerstvo pa lahko predstavlja problem pri regulaciji medicinske uporabe. Zato bi bilo bi bilo smiselno konopljine pripravke opredeliti kot galenski preparat, s čimer bi se izognili zakonom o regulaciji zdravil. Zdravstvo žal nima pojma o problematiki medicinske uporabnosti konoplje in to kljub delu Kreka in Nolimala. Na raznih izobraževanjih ni bilo duha ne sluha o predstavnikih politike. Obenem korporacija Monsanto že trka na vrata in nam ponuja know-how z komercializacijo kanabinoidnih izdelkov. Glede našega predloga sprememb smo povabili k sodelovanju stranke DESUS, SD, SMS in nepovezane poslance in predlog, ki ga bo ta skupina sestavila ima realne možnosti za razliko predloga SD. V tej verziji žal ni govora o rekreativni uporabi temveč le o regulaciji medicinske uporabe. Rekreativna uporaba sicer po besedah parlamentarke ni dober izraz, bolje je uporaba termina »socialna uporaba« in podobno. Žal trenutek še ni primeren za kaj več. Tudi na Ministerstvu za pravosodju je pozitivna atmosfera glede sprememb. Govori se, da so ob napovedi sprememb posamezniki čik pavzo izkoristili za praktično udejanjanje bodoče ureditve (»šli so enega zvit«)

Plenarna diskusija

Plenarna diskusija je bila sicer vsebinsko bogata, a se je izkazala za neproduktivno v smislu iskanja skupnih izhodišč glede regulacije Socialnih klubov. Zakonodajni postopek je po svoji naravi sklepanje kompromisov med željo po čim manjšo vpletanje inštitucij v iniciative državljanov, ter postavljanje količkov, ki bi zagotovile varnost uporabnikov ter preprečile možnost vsakovrstnih zlorab. Na področju drog so žal ukoreninjeni strahovi in predsodki tako globoki, kar ima v zakonu za posledico dodatne omejitve ter neživljenjske pogoje delovanja socialnih klubov. Preko spoznanja da so socialni klubi napram ilegalnemu trgu le korak naprej glede varnosti uporabnika ter glede preprečevanja stika uporabnika s svetom kriminala, je po našem mnenju naj bolj sprejemljiv predlog, da se jih obravnava kot sorodne pravne subjekte, npr. socialna podjetja oz. zadruge, ter da se jim podeli licenco za posedovanje ter trženje izdelkov iz konoplje.