Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: drustvosvitsc@gmail.com

 
SEEAnet konferenca
objavljeno: 01. 04. 2015

Od 12. do 14. marca 2015 je v Cankarjevem domu potekala 7. SEEAnet konferenca in 14. SEEAnet simpozij. SEEAnet je kratica za Jugovzhodno Evropsko in Jadransko mrežo obravnave odvisnosti. Organizacija temelji na strokovnih in prijateljskih povezavah posameznikov iz področja zdravljenja odvisnosti in zmanjševanja škode. Združuje 16 različnih držav in je prispevala k razvoju programov v mnogih državah, ki so del mreže in tudi v državah bivše Sovjetske zveze, Egiptu, Turčiji, Tajvanu, Latinski Ameriki in karibskih državah. Večino dejavnosti temelji na dobrodelnosti v sodelovanju z največjimi internacionalnimi organizacijami.

Povezava na časopis Odvisnost –  spored ter kratki osnutki predstavitev.

Jasna Čuk, pediatrinja iz Logatca, med prvimi v Sloveniji predpisovala nadomestno terapijo z metadonom Andrej Kastelic iz Klinike za detoksikacijo (PK Ljubljana) Alexis Goosdel iz evropskega centra za nadzor drog in odvisnosti EMCDDA iz Lizbone Chairs: Liljana Ignjatova, Tatja Kostnapfel, Nermana Mehić Basara, Ante Ivančić, Alexander Kantchelov, Andrej Kastelic, Aleksandar Tomčuk Mirjana Delič je predstavila posamezne faktorje od katerih je odvisen uspeh zdravljenja v Kliniki za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični kliniki Ljubljana.

ČETRTEK

Nove Psihoaktivne Substance (NPS)

Alexis Goosdel iz Evropskega centra za nadzor drog in odvisnosti EMCDDA iz Lizbone je poročal o izzivih vedno večjega števila novih psihoaktivnih substanc. V Evropi je dejaven center za zgodnje zaznavo novih psihoaktivnih snovi znotraj držav članic. EU EWS (Early Warning System) ima nalogo obveščati vse lokalne centre, ki informacijo posredujejo organizacijam v stiku s potencialnimi uporabniki. Informacija potuje ob zaznavi problematične substance tudi v obratni smeri – od uporabnikov navzgor. V letu 2014 je sistem prestregel 101 novo psihoaktivno substanco in število alarmov je doseglo 450. Poseben izziv predstavljajo sintetični kanabinoidi, ki jim je kljub znani koncentraciji nemogoče predvideti učinek na zdravje uživalcev. Njihova kemična struktura namreč odstopa od kemične strukture naravnega kanabisa. Ob pojavi snovi z neznanim učinkom in nepredvidljivo toksičnostjo je nemogoče pravilno reagirati. Na tržišču se z lahkoto pojavijo potencialno zelo nevarne snovi, ki jih trenutni sistem ni sposoben zaznati. V zadnjih letih je bilo zabeleženih več kot 50 nadomestnih derivatov katinona (alkaloid – poživilo, kemično podobno efedrinu, ki se nahaja v rastlini khat – v tradicionalni uporabi pri afriških ljudstvih), ki je prisoten tako na legalnem tržišču omame kot na ilegalnem trgu v obliki prahu ali tablet. V zadnjih 5 letih je zaradi uporabe katinonov zabeleženih okoli 5500 epileptičnih napadov v 19 evropskih državah. Trgovci z drogo uporabljajo nove spletne tehnologije pri preprodaji in jih je zaradi nameščanja računalniških serverjev na poljubne lokacije, skoraj nemogoče omejiti.

Anketa, ki jo je predstavila Mina Paš iz združenja DrogArt, je potrdila, da so katinoni prisotni tudi med slovenskimi uporabniki drog. Najbolj popularno je snifanje in oralna uporaba 3MMC-ja (3-metilmetkatinon je evforični stimulans iz skupine beta-keto amfetaminov). Za slovensko tržišče plesnih drog je značilna raznovrstnost in podvrženost hitrim spremembam na tržišču.

Terapevti, ki se ukvarjajo z obravnavo uporabnikov plesnih drog, so pogosto nepripravljeni na soočanje s stranskimi učinki dolgotrajne uporabe novih psihoaktivnih substanc.

Dima Abdulrahim iz Londona je predstavila projekt Neptun z zastavljenim ciljem ustvariti nabor orodij, ki bodo terapevtom v pomoč pri prepoznavi škode, povezane z akutno toksičnostjo in odvisnostjo pri dolgotrajni uporabi NPS (nove psihoaktivne substance). Mina Paš iz združenju DrogArt vodi terapevtsko-svetovalni program za uživalce z raznovrstnimi problematikami. Poudarila je pomembnost poznavanja NPS s strani terapevta in osredotočanje na pristope zmanjševanja škode. Nerealno je namreč od uporabnikov pričakovati takojšnjo opustitev škodljivih praks.

Pri govoru o NPS ni mogoče spregledati škodljivih posledic kriminalizacije trgovine z omamnimi snovmi, ki je katalizator nastanka novih in novih psihoaktivnih snovi. Odgovornost zakonodajalca vključuje tudi odgovornost za nenameravane posledice. Sodba se glasi: nove in nove droge ustvarja država s politikami, ki kriminalnim združbam podeljujejo monopolni položaj in materialna sredstva, ki omogočajo neenakopraven boj z organi pregona. Njihovi napori spominjajo na boj srednjeveškega bistroumnega viteza iz Manče.

Otvoritev 7. SEEAnet konference

Konferenco so s pozdravnimi nagovori otvorili predstavnica MZ, Thomas Kattau iz Pompidou Group, Alexis Goosdel iz EMCDDA (EU center za nadzor nad drogami in odvisnostjo) in Icro Maremmani iz WHO (svetovna zdravstvena organizacija).

Andrej Kastelic iz Klinike za detoksikacijo (PK Ljubljana) je predstavil 20 let delovanja Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Sloveniji, 15 let časopisa SEEA net ODVISNOST ter 10. obletnico SEEAnet. Od skromnih začetkov leta 1995, ko je bila ustanovljena koordinacija centrov za nadomestno zdravljenje, je v letu 2013 v njo vključenih 3908 pacientov, od katerih je 3196 na substitucijski terapiji (brez tistih, ki so na prestajanju kazni zapora). Metadon je bil na razpolago v posameznih okoljih že od leta 1990.

Ena od začetnikov je pediatrinja Jasna Čuk, zdravnica iz Logatca, ki je posameznikom, odvisnim od opiatov med prvimi v Sloveniji predpisovala nadomestno terapijo z metadonom. V predstavitvi nam je opisala delovanje zdravljenja odvisnosti v javni zdravstveni mreži ter v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. Zdravniki, ki predpisujejo nadomestno zdravljenje, potrebujejo široko znanje o načinih obvladovanja odvisnosti ter o povezanih boleznih, kot je diagnosticiranje in zdravljenje hepatitisa.

Mirjana Delič je predstavila posamezne faktorje, od katerih je odvisen uspeh zdravljenja v Kliniki za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični kliniki Ljubljana. Zaključek celotnega tretmaja je po ugotovitvah raziskave najbolj pomemben pri uspešnosti samega zdravljenja. Potrebna je tudi motivacija in pravilna priprava ter stabilizacija posameznika ob vstopu v program.

Thomas Kattau (Pompidou Group) je v nagovoru opisal evropske dosežke in napredek v soočanju s problemom odvisnosti ter v enem stavku opisal spremembo usmeritve v politiki drog: »Ne se boriti proti drogam, temveč se s tem soočajmo.« Z besedami pohvale Sloveniji, ki naj bi sprejela ta pristop, je sicer v svoji vljudnosti »malenkost« pretiraval. Možno je tudi, da na letališču ni dobro preveril, v katero državo je vstopil. Pohvala o odpravi represivnih prijemov je namreč za Slovenijo nekoliko preuranjena.

Andrej Kastelic in Nuša Šegrc sta predstavila raziskavo o vplivu novih psihoaktivnih snovi na posameznike, ki so bili hospitalizirani na oddelku Psihiatrične klinike Ljubljana. Dostopnost, cena, legalni status in posledičen občutek varnosti so povzročili velik porast uporabe teh snovi. Omejeni podatki in literatura nakazujejo na širok spekter psihiatričnih simptomov, povezanih z njihovo uporabo: razburjenost, nespečnost, motnje mišljenja, psihoze z občutki paranoje, halucinacije, delirij, nemir, motnje čustvovanja in samomorilnost. Poznavanje teh snovi lahko prispeva k boljši diagnozi in kvaliteti zdravljenja in rehabilitaciji pacientov z dvojno diagnozo.

Thomas Kattau je predstavil sliko »Odvisne družbe – izziv za oblikovalce politik«. Opozoril je, da so raznovrstne odvisnosti vse bolj sestavni del družbe. Gre za legalne in nelegalne odvisnosti, odvisnosti od snovi, kot so alkohol in droge, iger na srečo, interneta in računalniških iger. Znanstvena dognanja z vseh področij nas pozivajo k spremembi odnosa družbe »vis a vis« odvisnosti. Hitrih rešitev ni na obzorju. Raziskave kažejo, da je odvisnost izredno težko ozdraviti in da je primerljiva s kroničnimi stanji, kot so diabetes. Možnost za ozdravitev je vedno prisotna, prav tako pa tudi možnost recidiva. Možganski receptorji očitno niso naravnani na smernice naših zakonskih norm. Morda je čas za spremembo v smeri bolj koherentnih politik, ki se bodo spoprijele s problemom odvisnosti. Velikokrat je odvisnost v močni povezavi s posameznikovim duševnim zdravjem. Droge so lahko posledica duševnih stisk in v nekaterih primerih jih lahko poglobijo. V nevroznanosti se pojavljajo ideje o odsotnosti svobodne volje in človekove avtonomije pri odločanju, kar je lahko usodno za naše pojmovanje demokracije in pravne države. Na kaj se lahko zanesemo, če ne na koncept razsodnega in odgovornega človeka. Kot vidite, se odvisnost poleg izziva za terapevte, oskrbo in socialno varnost dotika družbenih temeljev, kot so svoboda, demokracija in odgovornost.

Četrtkov program je zaključila predstava »Podjetniški pospeševalnik« poulične gledališke skupine, ki nam je s »kančkom ironije« vizualno predočila vse elemente, potrebne za vzpon na tržišču idej. Zaključek je bil sporočilen: »Ni pomembno, kaj delamo – pomembno je, kako to predstavimo.«

Četrtkov program je zaključila predstava »Podjetniški pospeševalnik« poulična gledališka skupina  s »kančkom ironije« vsi elemente potrebne za vzpon na tržišču idej Član »Podjetniškega pospeševalnika« Akrobacije »Podjetniškega pospeševalnika« Akrobacija3 »Podjetniškega pospeševalnika« Član »Podjetniškega pospeševalnika« z napihnjenimi baloni Zaključek je bil sporočilen: »Ni pomembno kaj delamo – pomembno je kako to predstavimo«

PETEK

Povabljeni predavatelji

V petek so bili na sporedu povabljeni predavatelji Alex Goosdeel s poročilom o situaciji na področju drog iz zahodnega Balkana, Thomas Kattau in Icro Maremmani. Poročilo govori o položaju v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Kosovu, Črni Gori in Srbiji, torej državah bivše Jugoslavije, ki še niso v EU, vključno z Albanijo. Prevalenca uporabe drog je primerljiva z EU. Najpogosteje je v uporabi kanabis, vendar v nižjem odstotku kot v državah EU. Veliko naporov je bilo opravljenih na področju razvoja programov za obravnavo odvisnosti, toda njihova pokritost je še vedno nezadostna. Nujno je urediti redno financiranje teh programov s strani države ter postaviti na noge inštitucije za nadzor nad pojavom drog.  

Alex Goosdeel s poročilom o situaciji na področju drog iz zahodnega Balkana Thomas Kattau iz Pompidou Group je predstavil sliko »Odvisne družbe – izziv za oblikovalce politik Alexander Kantchelov iz Bolgarije je imel zelo zanimiv prispevek o za mnoge kontroverzni temi primernega načina predpisovanja metadona Mina Paš je predstavila prakso, ki je zelo prisotna v populaciji homoseksualcev in, ki jo imenujemo »chemsex« Študentje 3. letnika medicine pod vodstvom Milana Kreka, so raziskovali navade študentov pri kemični podpori učnih zmožnosti.

Thomas Kattau je predstavil internetne programe omejevanja povpraševanja po drogah. Internet ima prednost doseganja velikega dela mladine na lokalnem in globalnem nivoju. Omogoča ponudbo zdravljenja in specializiranih storitev v odročnih predelih ter omogoča izplačljive načine podpore velikega števila strank. Internetni pristop pa ima poleg prednosti tudi slabosti in omejitve.

Icro Maremmoni je v svoji predstavitvi zastavil vprašanje povezanosti osebnostnih potez pri pojavu psihopatologije med nekaterimi posamezniki, odvisnimi od opiatov. Osebnostna poteza in prekomerna uporaba drog imata lahko skupen vzrok in sta le manifestaciji latentne, skrite težave. Tovrstno znanje je lahko koristno pri prepoznavanju predispozicij za razvoj odvisnosti in pri snovanju preventivnih pristopov.

Komorbidnosti: osebnostne motnje in uporaba drog

Celo poglavje petkovega sporeda je bilo posvečeno dvojnim ali večkratnim diagnozam med pacienti, odvisnimi od opiatov. Tina Zadravec nas je poučila o posameznikih z osebnostno motnjo, ki imajo težave na področjih medosebnih odnosov, identitete, uravnave čustev ter impulzov, moralne občutljivosti, tolerance do stresa, pri dojemanju in zaznavi realnosti ter pri ustvarjanju mentalnih slik, kar lahko vpliva na delovno uspešnost in socialno funkcionalnost. Poudarila je, da si terapevti ne smejo umiti roke s kategorizacijo osebnostne motnje, temveč da si morajo prizadevati pri prilagoditvi pristopa posameznikovim potrebam in zmožnostim.          

Bojana Avguštin Avčin je predstavila psihobiološki vpliv posameznikovih izkušenj na razvoj mejnih ter asocialnih osebnostnih motenj. Travme v rani mladosti ali stiske v odraščanju so lahko poleg deficitov pri razvoju možganov ter genetske spremembe pri izločanju serotonina poglavitni razlog za njihov razvoj. Farmakološke intervencije lahko zmanjšajo depresijo, anksioznost in impulzivno agresivnost. Pri antisocialni osebnostni motnji obstajajo trdni dokazi, da so strukturne ali funkcionalne oslabitve več področij čelnega korteksa in povečano subkortikalna dejavnost, na primer v amigdali, povezani z agresijo impulzivne narave in nasilnim vedenjem. Farmakološka intervencija lahko sicer okrepi nadzor v sistemu odzivanja na dražljaje, a psihosocialni ukrepi, ki pomagajo razvijati sposobnosti in spretnosti odzivanja, so vseeno nujno izhodišče pri soočanju z osebnostnimi motnjami.  

Pri analizi vzrokov za simptome, ki so velikokrat označeni za osebnostne motnje, ne smemo spregledati procesa džankizacije in travm, ki izvirajo iz stigmatizacije in kršenja človekovih pravic. Tovrstne izkušnje imajo za posledico "upornika brez razloga" (vsaj večina razloga ne vidi). Pri diagnosticiranju osebnostnih motenj je zatorej potrebna previdnost in poznavanje ozadja problematike. Kot strokovnjaki na svojem področju pa lahko tudi izrazimo svojo sodbo sistemu, ki prispeva h kriminalizaciji in socialni izolaciji skupine državljanov le na podlagi osebne okoliščine, ki neposredno ne vpliva na pravice ostalih.

Sanja Rozman nam je predstavila žrtve dolgoročnih travmatičnih izkušenj v odraščanju, ki so bili tako podvrženi razvoju kemične ali nekemične odvisnosti. Pri njih so se izpostavili obrambni mehanizmi, kot so hude disociacije, zanikanja, izkrivljanja, domišljije, ki prispevajo k dodatni ranljivosti v odnosih. Posledice se izražajo v obliki oslabljenega čustvovanja, ponavljanja škodljivih praks in nezdravih odnosov, težav s samopodobo, avtoimunskih bolezni, težav z identiteto, varnih navezanosti ter kemičnih in nekemičnih odvisnosti. Pravni sistemi jih označujejo kot žrtve zlorabe in čas je, da se vsi ti koncepti poenotijo za boljšo pomoč strankam pri izterjavi v primeru civilnih tožb.

 

Delavnica 1

Na konferenci je bilo poleg klasičnih oblik odvisnosti od psihoaktivnih substanc govora tudi o nekaterih manj znanih načinih uporabe drog. Tokrat bom omenil samo nekatere. Mina Paš je predstavila prakso, ki je zelo prisotna med populacijo homoseksualcev in ki jo imenujemo »chemsex« (kombinacija drog in seksualnih odnosov). Uporaba stimulansov in GBL-a za seks je pojav, ki je vedno bolj razširjen po vsej Evropi, še posebej med populacijo moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tipičen chemsex je sestavljen iz dveh ali več dni uporabe drog (predvsem katinonov, drugih poživil in GBL-a) in vključuje več spolnih partnerjev. Pod vplivom drog obstaja veliko večja nevarnost nezaščitenih spolnih odnosov. V Združenem kraljestvu se že soočajo s hitro rastočim številom okužb s hepatitisom C med geji, glavni razlog za to je chemsex. Dogaja se tudi v Sloveniji in obstaja veliko tveganj za prenos virusa HIV, hepatitisa in drugih spolno prenosljivih bolezni. Strokovnjaki, ki prihajajo v stik s to populacijo, morajo biti dobro seznanjeni z visoko tveganimi situacijami in ukrepi za zmanjševanje škode. Prav tako je potrebno poznati ustrezen pristop pri svetovanju in terapevtskih programih, ki jim lahko omogočijo odkrit pogovor o spolnosti in pri vzpostavitvi manj tveganih, vendar zadovoljujočih spolnih praks.

Študentje 3. letnika medicine pod vodstvom Milana Kreka so raziskovali navade študentov pri kemični podpori učnih zmožnosti. Anketa je med 393 študenti raziskala povezavo med učnim uspehom in jemanjem snovi, ki naj bi spodbudno delovale na zmožnost dolgotrajnega učenja. Študentje najpogosteje uporabljajo kavo in čaj, menijo pa, da je kokain najboljši pripomoček pri zmožnosti koncentracije in preganjanju utrujenosti. Vendar to mnenje ni povezano z uživanjem te droge. Uporaba antidepresivov, amfetaminov, sintetičnih drog in kokaina je po izsledkih ankete prisotna pri zelo majhnem številu študentov. Opaziti pa je bilo povezavo med podpovprečnimi ocenami in večjo verjetnost jemanja psihoaktivnih substanc.

Z dr. Ines Kvaternik sva pripravila anketo, s katero sva raziskala uporabo drog med uporabniki izmenjave materialov za injiciranje v programih zmanjševanja škode v 10 slovenskih regijah. Anketa se je osredotočala na injiciranje ter povezavo med odjemalci nadomestnega zdravljenja, starostjo, spolom, regijo, iz katere prihajajo, ter pogostostjo uporabe posameznih drog, kot so heroin, kokain, Substitol ter zdravila na recept (Dormikum, Sanval itd.) Med anketiranimi je kar 78% vključenih v nadomestno zdravljenje, heroin je v letu 2014 uporabljalo 66%, kokain 55%, Substitol je injiciralo 25% ter ostala zdravila na recept 30% posameznikov, kar je zaskrbljujoče zaradi prisotnosti netopljivih snovi in je ob injiciranju potencialno problematično za kardiovaskularni sistem.

Opioidna nadomestna terapija

Alexander Kantchelov iz Bolgarije je imel zelo zanimiv prispevek o za mnoge kontroverzni temi primernega načina predpisovanja metadona. Za večino zdravil velja, pa tudi kmečka pamet nam tako veleva, da jih jemljemo v minimalnem obsegu, s katerim še dosežemo željen učinek. Ta pristop ima pri doziranju opiatov v kombinaciji s predsodki, s katerimi so ta zdravila obremenjena, za posledico pogoste strokovne zablode. Tudi zdravniki, ki sledijo izsledkom raziskav o večji uspešnosti visokih predpisanih doz metadona, imajo zadržke pri pacientih, ki kljub relativno visoki dozi zdravila tožijo o nezadostnosti učinka. Raziskava, ki je izmerila delež metadona v krvi, je dokazala, da so imeli pacienti s predpisanimi 900 mg zdravila v krvi enako koncentracijo kot pacient s 40-krat manjšo dozo, kar je nakazalo na pomen metabolizma pri presnovi zdravila, ki lahko pri posameznikih bistveno vpliva na pričakovan učinek. Če se zavedamo, da je pravilna doza z efektom blokade ostalih opiatov zaželena in smo prepričani, da metadon nima negativnih vplivov na človeški organizem, sledi zaključek, da ima višja doza metadona posledično bolj verjetno pozitiven vpliv na uspešnost zdravljenja odvisnosti.

Hrvoje Handi iz Zagreba se je osredotočil na Socialne mreže ter na pojav selfijev Bernard Spazzapan je pojasnil da obstaja potreba, da se s pojavom odvisnosti od elektronskih medijev posveti dodatna pozornost. Nuša Konec Juričič Sanja Rozman Ujeti v mrežo

 

SOBOTA

Izkušnje iz SEEA regije

Sobotni program so pospremile predstavitve izkušenj iz različnih držav bivše Jugoslavije in Bolgarije.

Ante Ivančič je opisal hrvaški pristop pri mreži substitucijskega zdravljenja. Ambulante so prevzeli zdravniki splošne prakse in več kot polovico zdravnikov na Hrvaškem ima vsaj enega pacienta na nadomestnem zdravljenju. Na Hrvaškem je okoli 5700 uporabnikov nadomestnega zdravljenja, od katerih 3500 dobiva metadon, ostali pa buprenorfin. Specializirane ambulante skrbijo za začetno diagnozo ter nivo doziranja, splošni zdravniki pa skrbijo za administriranje dnevnih odmerkov zdravila ter po potrebi sodelujejo s specialistom. Večina pacientov dobi tedenske odmerke metadona, buprenorfin pa je možno dobiti na recept v lekarnah enako kot druga zdravila. Specializirani oddelki imajo na razpolago poleg splošnih zdravnikov psihologa, socialnega delavca in zdravniške sestre, ki nudijo svetovanje, ocene zdravstvenega stanja ter so zadolženi za zbiranje epidemioloških podatkov. V program je možno vstopiti brez čakalnih seznamov.

Milazim Gjocar je opisal položaj na Kosovu, ki je pravo nasprotje hrvaškega primera. Leta 2013 so uvedli Metadonski vzdrževalni program v zaporih. To je bil prvi tak program v državi nasploh. V program je bilo sprejetih le 20 pacientov, kar je 0,05% zaporske populacije, od tega 5% s prepoznano odvisnostjo od drog. Ministrstvo za zdravje ni povsem podprlo projekta in profesionalna usposobljenost izvajalcev je bila vprašljiva. Kosovo se pač sooča s porodnimi krči programov za zmanjševanje škode in razumevanjem skupnosti, da so ti programi dolgoročno učinkoviti ter koristni.

Ena od zanimivejših raziskav je bila primerjava, ki jo je predstavil Jasmin Softić iz BIH, in sicer uspešnosti detoksikacije v primerjavi z vzdrževalno metadonsko terapijo. Preiskovala je dve skupini pacientov – 68 pacientov na metadonski terapiji ter 52 abstinentov po končanem tretmaju detoksikacije. Obe skupini sta zadnje leto abstinirale. Raziskava je pokazala, da je recidiviralo 5,9% posameznikov na metadonski terapiji ter 19,2% tistih, ki so končali program očiščenja. Ista skupina je tudi veliko pogosteje uporabljala alkohol, in sicer 55,8% proti 20,6% metadonskih vzdrževancev. Raziskava podpira teorijo »zamaskiranega heroinomana« s pomočjo uporabe alkohola.

Karmen Kajdiž je s kolegi preučila povezave med osebnostnimi značilnostmi ter uspešnostjo zdravljenja odvisnosti. V psihiatriji ločimo ljudi v pet karakternih značilnosti, kot so odprtost, vestnost, ekstravertnost, prijetnost in nevroticizem. Prijetni posamezniki bolj verjetno uspešno abstinirajo na nadomestnem zdravljenju ter imajo manjši delež izstopov iz zdravljenja. Odprtost in ekstavertnost sta povezani z negativno prognozo abstinence po obdobju 6 mesecev. Nevroticizem pa je povezan z večjo verjetnostjo izstopa iz zdravljenja. Zaključki raziskave sicer kažejo na majhen vpliv karakternih potez na uspešnost zdravljenja ter da je posamezna osebnostna poteza pri odzivu na zdravljenje lahko element zaščite in obenem njen dodaten rizik.

Internet, nove tehnologije, socialne mreže in odvisnost

Tema zadnjega poglavja SEEAnet konference je bila odvisnost od novih tehnologij in socialnih mrež (beri Facebook ipd.)

Sanja Rozman nam je pojasnila naravo odvisnosti od elektronskih medijev, ki je ne moremo razumeti kot odvisnost od računalnika, telefona ali televizije, temveč od narave informacije, ki jo te naprave posredujejo. Govorimo o pornografiji, igrah na srečo, računalniških igrah in socialnih mrežah. Vsem tem odvisnostim je skupna izguba občutka za realnost ter zatopljenost v navidezno realnost, izguba občutka za bolečino, lakoto, utrujenost in čas. Večina nas zna dolgoročno uravnotežit uporabo novih tehnologij, za nekatere pa predstavljajo preveliko konkurenco realnemu svetu ter posameznika zajamejo v odvisniški cikel. V Evropi je 1–10% uporabnikov interneta soočenih z odvisnostjo. Ali smo pripravljeni na tsunami?

Hrvoje Handi iz Zagreba se je osredotočil na Socialne mreže ter na pojav selfijev, ki je v lanskem letu preplavil internet. Socialni mediji so po njegovem povezani z razmahom narcisizma ter s potrebo posameznikov po predstavitvi sebe v obliki persone – idealnega, socialnega jaza. Gre torej za željo po ustvarjanju slike, s katero postrežemo svojim bližnjim in daljnim deležnikom. Na vprašanje poslušalcev pa je ostal brez odgovora. Kdo je torej narcis? Tisti, ki je vključen v socialne mreže ali tisti, ki se iz njih izloča v paranoičnem strahu in pretiranem občutku samopomembnosti? Morda tisti, ki ga je strah predstavitve trivialnih osebnih podatkov, ki prav zaradi njihove poplave zgubljajo na veljavi, ki pa so lahko vseeno koristni pri analizi relevantnih prikaznih vsebin.

Socialne mreže so kot vsako orodje koristne, kadar ne postanejo same sebi namen in kadar jih uporabljamo uravnoteženo ter iz pravih vzgibov. Kje je ta meja med normalno uporabo ter patološko derealizacijo, zatopljenost v virtualni svet ter izgubo želje po prijateljih, študiju, delu in seksu. Bernard Spazzapan je pojasnil, da je svet DSM 5 (diagnostično statistični priročnik) določil potrebo, da se tem pojavom posveti dodatna pozornost. Opazili so, da so podobni simptomi lahko povod za nastanek psihoz in pojava depresije. Vsekakor je pomembna tudi preventiva ter zgodnja zaznava problematike.

Vsi prisotni smo bili povabljeni na naslednje skupno srečanje Globalne mreže za odvisnost SEEAnet, ki bo od 1. do 3. junija v Beogradu.