Banner kondom 1
Login

 
Slika strani
 

V prevodu: zmanjševanje okončin in posledično škode, ki jo okončine povzročijo

 
EMCDDA
 

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


Slike iz Svitovega foruma

 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

Naslov2: Koper, Dolga reber 5,

GSM1: 051-683-099,
GSM2: 031-287-751
email: drustvosvitsc@gmail.com

  • Zmanjševanje škode
  • ZŠ - deklaracija
  • ZŠ - teorija in praksa
  • Injiciranje substitola
  • Heroin in možgani
  • ZŠ - nova paradigma
  • Varne sobe
  • Varno injiciranje
  • Konfernca IHRA 2002
  • Urinski testi
  • Evalvacija substitucije

Zmanjševanje škode na področju drog(pdf)
Dragica Fojan

Povzetek: Prispevek predstavlja temeljne postavke novega pristopa na področju drog, ki ga poznamo pod pojmom zmanjševanje škode oz. politika normalizacije, in nekatere razlike v argumentaciji, ki jih prinaša. Ob tem izpostavlja vidnejše probleme raziskovanja in uveljavljene obravnave pojava drog. V zvezi s slednjim pozornost posveča predvsem pojavu temeljnega nesporazuma in njegovim posledicam, ki so postale predmet večjega zanimanja predvsem ob pojavu aidsa

Kaj je zmanjševanje škode (ZŠ)?

Deklaracija Internacionalne zveze za zmanjševanje škode (IHRA)

Zmanjševanje škode razumemo v povezavi s politikami, programi in praksami, ki si prizadevajo zmanjšati škodo v kontekstu z jemanjem psihoaktivnih substanc pri posameznikih, ki niso sposobni ali pa nočejo prenehati z njihovo uporabo.

Značilnosti ZŠ:

  • Poudarek je na preprečevanju škode, in ne na preprečevanju same uporabe drog in osredotočanje na ljudi, ki nadaljujejo z uporabo drog. O zmanjševanju škode se je začelo razpravljati v povezavi s prepoznano grožnjo širjenja virusa HIV med intravenoznimi uporabniki drog, vendar so bili podobni pristopi že dolgo uveljavljeni v številnih drugih okvirih obravnave.
  • Zmanjševanje škode je dopolnitev pristopov preprečevanja ter zmanjšanje splošne ravni uživanja drog, in temelji na spoznanju, da veliko ljudi po vsem svetu še naprej uporablja psihoaktivne substance, in to kljub prizadevanjem pri preprečevanju začetka in nadaljvanja uporabe drog. Pristop zmanjševanje škode upošteva, da je veliko uporabnikov drog v danem trenutku brez moči oz. volje prenehati z uporabo drog. Dostop do kvalitetnega zdravljenja je za ljudi, ki imajo težave z drogami, zelo pomembno, vendar so med njimi posamezniki, ki tega enostavno nočejo ali zmorejo.
  • Poleg tega večina ljudi, ki uživajo droge, v danem trenutku zdravljenja ne potrebujejo in jim je potkatrebno zagotoviti možnost zmanjševanja tveganj povezanih z uporabo drog. Zato je bistvenega pomena obstoj informacij in storitev zmanjševanje škode pri skrbi za posameznikovo varnost in zdravje. Absurdno bi bilo, da posamezniki trpijo oz. celo umrejo zaradi vzrokov, ki jih je možno preprečiti.
  • Veliko posameznikov, ki uživajo droge, pogosteje uporabljajo informalne in neuradne metode pri zmanjševanju uporabe drog in pri zmanjševanju škode povezane z njihovo uporabo.

Definicija

Zmanjševanje škode se nanaša na usmeritev politik, programov in prakse k zmanjšanju škodljivih učinkov na zdravje, socialne in ekonomske posledice pri uporabi dovoljenih in prepovedanih psihoaktivnih snovi, brez nujnega zmanjšanje njihove uporabe. Zmanjševanje škode prinaša koristi uporabnikom drog, njihovim bližnjim in družbi kot celoti.

Načela

Pristop zmanjševanja škode v navezavi z drogami temelji na trdni zavezi k javnemu zdravju in človekovim pravicam.

Usmerjenost k tveganju in škodi

Zmanjševanje škode, je ciljno usmerjen pristop, osredotočen na specifična tveganja in škodo. Politiki, oblikovalci politik, javnost in strokovna javnost, terenski delavci in posamezniki, ki uživajo droge morajo oceniti:

  • Katera so specifična tveganja in škoda, povezane z uporabo posameznih psihoaktivnih substanc?
  • Kaj povzroča ta tveganja in škodo?
  • Kaj lahko storimo za zmanjšanje teh tveganj in škode?

Odločitve o primernih ukrepih zahteva ustrezno presojo problema in ustreznosti usmeritve

Pri pripravi ukrepov zmanjševanje škode pri obravnavi specifičnih tveganj in škode je treba upoštevati tudi spremenljivke, kot so starost, spol in prestajanje zapornih kazni, zaradi katerih so lahko uporabniki drog v skupini še bolj ranljivih posameznikov.

Ukrepi ZŠ temeljijo na znanstvenih dokazih in so stroškovno učinkoviti

Pristopi za zmanjševanje škode, so praktični, izvedljivi, učinkoviti, varni in stroškovno upravičeni. Zmanjševanje škode je zaveza teorije in prake podprte z najboljšimi razpoložljivimi dokazi. Večina pristopov zmanjšanje škodljivih učinkov je poceni, preprostih za uporabo in imajo velik vpliv na zdravje posameznika in skupnosti. V svetu, kjer ne bo nikoli dovolj sredstev, so v prednosti ukrepi maksimalnega donosa s pristopom »nizki stroški/velik vpliv« napram pristopu »veliki stroški/majhen vpliv«.

Postopnost

Izvajalci zmanjševanja škode priznavajo pomen morebitnih pozitivnih sprememb v življenjih posameznikov. Intervencije zmanjševanje škode gredo za uporabnika v smeri poenostavljanja in ne obveze, in temeljijo na njihovih potrebah. Storitev zmanjševanja škode je zasnovana na potrebi ljudi v danem trenutku. Majhen dobiček za mnoge ljudi ima za družbo večjo korist, kot ekstremen dobiček za nekaj izbrancev. Ljudje bodo prej izbrali več majhnih korakov, napram enega velikega. Cilje zmanjševanja škode je v posebnem kontekstu mogoče hierarhično razporediti v več izvedljivih možnosti; na enem koncu ukrepi ohranjanja zdravja in na drugem koncu manj izvedljive, vendar bolj zaželene možnosti. Abstinenco lahko štejemo med manj realistične, vendar v tej hierarhiji bolj zaželena možnosti zmanjševanja škode. Ohranjanje življenja ljudi, ki uživajo droge in preprečevanje nepopravljive škode lahko štejemo kot najbolj nujne in prednostne naloge, vendar je potrebno priznati, da so lahko tudi druge prednostne naloge prav tako pomembne.

Dostojanstvo in sočutje

Izvajalci zmanjševanja škode sprejemajo ljudi take kot so, in to brez predsodkov. Ljudje, ki uživajo droge, so tudi nekoga sin ali hči, sestra ali brat ali oče ali mati. To sočutje širijo med svojce posameznikov, ki imajo težave z drogami in njihovo skupnostjo. Izvajalci zmanjševanja škode nasprotujejo namerni stigmatizaciji posameznikov, ki uživajo droge. Označevanje posameznikov z izrazi, kot so "odvisniki od drog", "đankiji", "zloraba drog" ali "družbeno zlo" ohranja stereotipe, marginalizira in ustvarja ovire za pomoč ljudem, ki uporabljajo nekatere substance. Terminologijo in govor mora vedno temeljiti na spoštovanju in strpnosti.

Univerzalnost in soodvisnost pravic

Človekove pravice veljajo za vsakogar. Posamezniki z uživajnjem droge ne izgubijo svojih človekovih pravic, vključno s pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravstvenih in socialnih storitev, pravice do dela, do svobode od arbitrarnega odvzema prostosti in svobode od krutih oblik nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Zmanjševanje škode nasprotuje namerni povzročitvi bolečine in škode posameznikom, ki uživajo droge v imenu nadzora in preprečevanje širjenja drog, in spodbuja odzive, ki temeljijo na spoštovanju in zaščiti temeljnih človekovih pravic.

Izziv politikam in praksam, ki povečujejo škodo

Številni dejavniki prispevajo k tveganjem in škodi, povezani z uporabo drog, vključno z vedenjem in odločitvami posameznikov, z okoljem uporabe drog, ter z zakoni in politikami, namenjenimi nadzoru nad uporabo drog. Mnoge politike in prakse, hote ali nehote ustvarjajo in še povečujejo tveganja in škodo za uživalce drog.

Te vključujejo:

  • kriminalizacijo uporabe drog,
  • diskriminacijo,
  • zlorabe in skorumpirane policijske prakse,
  • omejevalne in represivne zakone in politike,
  • odrekanja nujne medicinske oskrbe in storitev zmanjševanja škode in
  • socialno neenakost.

Zmanjševanje škode politike in prakse morajo podpirati posameznike pri spreminjanju njihovega vedenja. Vendar pa je bistvenega pomena tudi izpodbijanje mednarodnih in nacionalnih zakonov in politik, ki ustvarjajo tvegane okolišćine uporabe drog in prispevajo k z drogo povezani škodi.

Transparentnost, odgovornost in sodelovanje

Izvajalci in organizatorji programov so odgovorni za svoje posege in odločitve, in za njihove uspehe in neuspehe. Načela zmanjševanje škode so spodbujati odprt dialog, posvetovanje in izmenjavo mnenj. Širok spekter zainteresiranih strani mora tvorno sodelovati pri razvoju politik in organizaciji programov, izvajanju in vrednotenju. Predvsem je nujno, da so posamezniki, ki uživajo droge in vsi prizadeti, vključeni v sodelovanju pri odločitvah, ki jih zadevajo.

Zmanjševanje škode v teoriji in praksi

Slika iz strani http://ahamedia.ca/category/wahrs-western-aboriginal-harm-reduction-society/ 

prevod iz strani 

Zmanjševanje škode je mogoče opredeliti kot "skupek strategij in taktik, ki spodbujajo ljudi pri zmanjševanju škode na sebi in v svoji okolici, z izmenjavo pomembnih informacij, dejstev in praktičnih napotkov, ki jim omogočajo sprejemati bolj osveščene odločitve. Uporabnikom drog je priznana kompetentnost v njihovih prizadevanjih zaščititi svoje bližnje in družbo kot celoto.

Načela zmanjševanje škode:

Humanistična načela

  • Priznavanje absolutne notranje vrednosti in dostojanstva vseh ljudi.
  • Načelo ne presojanje posameznikov na podlagi njihovih individualnih vedenjskih značilnostih.
  • Priznavanje, da je moralna obsodba usmerjena k izolaciji posameznikov ter skupin, in je torej kontra-produktivna.
  • Prizadevanje za izboljšanje preventivnih socialnih in zdravstvenih programov, izobraževanja in hkratno zmanjševanje represivnih in kaznovalnih ukrepov.
  • Omogočanje za vse dostopnih, prilagodljivih in.kulturno odzivnih storitev, ki niso izločujoči na podlagi moralne obsodbe
  • Priznavanje pravice in sposobnosti posameznikov do lastne izbire.

Pragmatična načela

  • Sprejemanje prevzemanja tveganja, kot normalno človeško vedenje.
  • Obvladovanje tveganja, se dogaja, ko ljudje namesto popolne odprave škode ali tveganj sprejmejo odločitve, ki zmanjšujejo možnost poškodb,
  • Določanje obsega tveganj, povezanih s poškodbo mehkih tkiv in krvnih okužb in konteksta, v katerem se pojavijo.
  • Spodbujanje posameznikov, da pričnejo na točki, kjer se trenutno nahajajo (taktika malih korakov), s ciljem zaščitili sebe in svoje bližnje.

Osredotočanje na škodo

  • Soočanje s škodljivimi socialnimi politikami in njihovimi posledicami, vključno s potvarjanjem informacij o uporabnikih in dezinformacijami glede tveganih vedenj.

Načela uravnoteženosti (ocena vpliva)

  • Prispevek k varnosti in pozitivnega vpliva na družbo.
  • Priznavanje različnosti znotraj skupnosti - ugotovitev, da je družba več kot posamezna homogena skupina državljanov.
  • Zahteva po neposredni vključitvi posameznika oz. skupine posameznikov v organizacijo strategij zmanjševanje škode.

Prednostna vprašanja

  • Pravico do nepogojene in neobsojajoče zdravstvene in socialne oskrbe in pravica do zagotovitve osnovnih življenjskih potreb za vse posameznike in skupine posameznikov.
  • Podpora k razvoju in zagotavljanju dostopnih orodij in informacij glede zmanjševanja škode

V Sloveniji je med uporabniki drog, ki droge injicirajo, v zadnjih letih opažen trend injiciranja tablet, ki so namenjene oralni uporabi. Pri pripravljanju odmerkov za injiciranje je potrebno odstraniti netopne delce, ki imajo lahko sicer zelo hude zdravstvene posledice. Med populacijo uporabnikov je velikokrat prisotno pomanjkljivo znanje o tehnikah filtriranja, vendar se je potrebno zavedati, da je vsako injiciranje snovi, ki ni bilo temu namenjeno potencialno škodljivo.

Objavljamo prevod iz spletne strani http://www.harmreductionjournal.com, s kratkimi navodili z namenom zmanjševanja škodljivih posledic uporabe drog. 

Učinek filtracije na morfij in netopne delce v razstopini za injiciranje, pripravljene iz tablete substitola.

Mešanice za injiciranje. Vsaka zmes je bila pripravljena iz ene tablete 1. Nefiltrirana, 2. filtrirana s cigaretnim filtrom, 3. Filtrirano s cigaretnim filtrom in 0,45 nm filtrom. McLean et al. Harm Reduction Journal 2009                Delci v nefiltrirani zmesi. Mikrofotografije delcev iz ene same priprave.
McLean et al. Harm Reductin Jurnal 2009              Delci v razstopini filtrirani s cigaretnim filtrom. Mikrofotografije delcev iz ene same priprave. McLean et al. Harm Reduction Journal 2009               Delci v nefiltrirani zmesi. Mikrofotografije delcev iz ene same priprave. McLean et al. Harm Reduction Journal 2009

Izvleček

Ozadje

Injekcije mešanic, pripravljenih iz zdrobljenih tablet vsebuje netopne delce, ki lahko povzročijo embolijo in druge zaplete. Čeprav lahko številne delce odstranimo s filtracijo, veliko uporabnikov, ki droge injicira, drog ne filtrira zaradi razpoložljivosti, stroškov ali učinkovitosti filtrov, pa tudi zaradi pomislekov, da bo del odmerka izgubljen.

Metode

Injekcijske raztopine so bile pripravljene iz tablet morfina s podaljšanim sproščanjem (MS Contin ®) posnema metode, ki jih uporabljajo uporabniki drog. Kontaminantne delce preštejejo z mikroskopijo in vsebino morfina analizirali s tekočinsko kromatografijo pred in po filtraciji.

Rezultati

Nefiltrirani izvlečki tablete vsebujejo deset milijonov delcev različnih velikosti od <5 mikrometrov do > 400 mikrometrov. Cigaretni filtri filtrirajo večino večjih delcev (> 50 nm), toda manjši delci ostanejo. Filtri v brizgah (0,45 in 0,22 nm) so zelo učikoviti, vendar se pogosto zamašijo, razen če se uporabijo po uporabi cigaretnih filtrov. Vsi načini filtracije zadržijo del morfina, ki pa ga je možno povrniti z enim ali dvema spiranjema z 1 ml tekočineKombinirana uporaba cigaretnega filtra, nato 0,22 nm filtra, s spiranjem, omogoča predelavo 90% pridobljenega morfina v raztopini, ki je v bistvu brez delcev tablet.

Sklepi

Poleg prevelikega odmerka in zasvojenosti,  je največji razlog za škodljive posledice injiciranja tablet morfina, prisotnost netopnih delcev v sestavi tablet in mikrobiološka kontaminacija. Te škodljive komponente lahko zmanjšamo s postopkom filtracije z uporabo sterilnega (0,22 nm) filtra. Da bi preprečili blokiranje filtra, moramo predhodno uporabiti grobo filtracijo(cigaretni filter). Filtri sicer zadržijo nekaj aktivnega odmerka, vendar ga lahko povrnemo z enim ali dvema splakovanjema z 1 ml vode. Čeprav lahko filtracija zmanjša nefarmakološke škodljive posledice injiciranja tablet, je to še vedno nevarna praksa zaradi kože in onesnaženja okolja z delci in mikroorganizmi, in tveganja okužb krvi, ki se prenašajo iz souporabe opreme za vbrizgavanje.

Povezava na originalen tekst v angleščini 

HEROIN IN MOŽGANSKA KEMIJA ALI KAKO UBEŽATI ČRNI LUKNJI

Dare Kocmur

slika iz strani:"http://www.topnews.in/significant-impact-acupuncture-brain-2252930";

 

OPOMBA: predelana in dopolnjena verzija članka v reviji Socialna Pedagogika letnik 2,št. 2, 1998, objavljen pod naslovom: Nevrobiološki vidiki problematike zdravljenja odvisnosti – poudarek na uživalcih opiatov.

 

 

Povzetek:

 

Uživanje nedovoljenih drog in posledični problemi v zvezi z zasvojenostjo in odvisnostjo – zlasti v primeru zlorabe opiatov – odpirajo zelo raznolike in kompleksne dileme. Problem »zdravljenja« se v veliki meri osredotoča – razen na psihosocialno rehabilitacijo – na iskanje ustreznejših pristopov k zdravljenju, ki bi presegali zgolj detoksikacijo in substitucijo, ter na iskanje ustreznejših odgovorov v smeri readaptacije atrofiranih delov možganske kemije, kjer delujejo posamezne droge; v tem primeru opiati. Esej se ukvarja z vprašanji vloge nevrobioloških potencialov v zdravljenju in išče možne alternative, kot je npr.elektro-akupunktura. Teoretična izhodišča se v veliki meri prepletajo z praktičnimi avtorjevimi izkušnjami in spoznanji iz njegove komunikacije z uživalci heroina.

 

Ključne besede: odvisnost, heroin, opiati, metadon, nevrobiologija, nevrotransmiterji, endorfini, alternative v zdravljenju, elektro-akupunktura

  več


Zmanjševanje škode, kot nova paradigma v politiki do drog

povzetek

Zmanjševanje škode na področju drog v konceptualnem pogledu združuje dve osnovni ravni delovanja in razumevanja. V praktičnem pogledu gre za uvajanje pragmatičnih pristopov, ki računajo z realno dosegljivimi cilji (na podlagi analize posledične škode v kontekstu družbenih dejavnikov), v kontekstu politike do drog pa predstavlja prelom s paradigmo boja proti drogi, katere značilnost je v osnovi percepirana kot omejenost, katera – v ideološkem in moralnem pogledu -  vztraja na osi med represijo in zdravljenjem. S perspektive socialnega dela govorimo o konceptu, ki akceptira pojav uživanja drog na način prilagajanja realno dosegljivim ciljem na ravni individualnih obravnav ter v zavzemanju za tiste vidike normalizacije, ki preprečujejo nepotrebno škodo, ki nastaja tudi zaradi neustreznega družbenega odziva na pojav drog. Izhajajoč iz zadnjega dejstva se nujnost uvajanja pragmatičnih ukrepov dotakne do sedaj utrjenih konceptov ter skozi uvajanje zagovorništva novih pristopov hkrati analizira samoumevnost dosedanjih predpostavk ideološkega samo-razumevanja »boja proti drogi«. Zato tudi pravimo, da se zmanjševanje škode giblje med pragmatizmom in novo paradigmo, se pravi med tem, kar v praksi lahko koristnega počnemo s programi zmanjševanja škode, ki so že dosegli strokovno in družbeno verifikacijo ter  tistimi vidiki pragmatičnih pristopov, ki v svojem uveljavljanju trčijo ob zakonske in ideološke ovire, s tem pa tudi postavijo pod vprašaj dosedanjo politiko, strategijo in zakonodajo.  V tem okviru je socialno delavski pristop najbolj izrazit v delovanju nevladnih organizacij. Eden od najstarejših primerov v slovenskem prostoru je delovanje Društva Stigma.

 

Ključne besede:

zmanjševanje škode, akceptiranje pojava drog, stigmatizacija, normalizacija, analiza uporabniških potreb, pragmatičnost

več

VARNE SOBE ZA INJICIRANJE – ZAKAJ ŠE DILEME?

Dare Kocmur

slika iz strani: http://www.overadulthood.com/wp-content/uploads/2007/10/junkie-douche.jpg

Glede na nedavno študijo EMCDDA (European Monitoring Centre on Drugs and Drug Addiction) iz Lizbone, lahko povzamemo njihove ugotovitve, da so varne sobe učinkovite v zmanjševanju škodljivih posledic drog (predoziranj ter infekcij), obenem pa ne pospešujejo uživanja drog kot takega. Tovrstne programe podpirata tudi WHO in UNAIDS.

Osnovni cilji varnih sob so:

  • preventiva okužb s krvjo prenosljivih virusov (HIV, Hepatitis) in bakterijskih okužb
  • preventiva predoziranj in možnost učinkovite obravnave predoziranj
  • zmanjševanje uživanja drog v javnosti in na javnih mestih
  • omogočanje kontakta z ljudmi, ki so sicer težko dosegljivi

Programi varnih sob so značilni za Evropska mesta, ki imajo večje število uporabnikov drog, ki droge injicirajo. V Evropi je 63 varnih sob, ki operirajo v 37 mestih. Glede na množičnost pojava v Ljubljani ter  večjega deleža tistih uporabnikov, ki to počnejo v nevarnih pogojih lahko ugotovimo samo to, da je zadnji čas, da tudi Ljubljana dobi svojo varno sobo v okviru dejavnega programa zmanjševanja škode. Pri tem niso izvzeta tudi druga kritična mesta v Sloveniji. Obstoj varnih sob bi bil kvečjemu vprašljiv v manjših ruralnih predelih ter tam, kjer je številčnost pojava injiciranja majhna ter ni zaznavne potrebe samih uporabnikov. Kar pa ne velja za večja mesta kjer problem množičnega injiciranja v tveganih pogojih postaja vse večji. Po naših dolgoletnih izkušnjah dela z uporabniki heroina v Ljubljani, lahko z gotovostjo zatrdimo, da je potreba po varnih sobah njihova nuja, ki si jo že dolgo želijo in jo tudi pričakujejo.

Slovenija ima programe zmanjševanja škode že od leta 1992. Učinkovitost teh ukrepov je največja takrat kadar so ti programi celostni in se med seboj smiselno dopolnjujejo. Tu pa imamo še vedno vrzel, kajti ob programih stacionarne zamenjave injekcijskih igel, mobilne zamenjave igel, svetovanju, ter terenskem delu z uporabniki drog nimamo varnega prostora (za katerega sicer veljajo striktne organizacijske in metodološke predpostavke), kjer bi bilo mogoče v normalnih pogojih injicirati drogo. Potreba se pravzaprav javlja z »obeh strani« – tako  uporabnikov drog, kakor tudi lokalne skupnosti. Uradu za droge pri MZ smo v letu 2004 predložili v verifikacijo projekt varne sobe za injiciranje

Poleg naših pobud je bila narejena tudi Primerjalna študija različnih zakonodaj s slovensko (pravni vidik tega vprašanja) ter tudi raziskava Fakultete za socialno delo (ugotavljanje potreb uporabnikov drog). Smiselno bi bilo doseči medresorski dogovor pristojnih organov ter osnovne strokovne smernice za izvedbo programov, ki bi s tem določale okvir za izvajalce, ki imajo za to ustrezne reference – NVOji na področju zmanjševanja škode.  

PDF-FORMAT

Besedilo: Dare Kocmur,soc.del.,Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma

Ilustracije: Sabina Randjelovič

Strokovni pregled: Majda Škoberne, višja medicinska sestra

ZNANSTVENA IN STROKOVNA SREČANJA

Ines KVATERNIK JENKO

13. MEDNARODNA KONFERENCA

O ZMANJŠEVANJU ŠKODLJIVIH POSLEDIC DROG LJUBLJANA 3. - 7. MAREC 2002

Od 3. do 7. marca je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o zmanjševanju škodljivih posledic drog. Mednarodno združenje za zmanjševanje škode (International Harm Reduction Association - IHRA) je svojo prvo konferenco pripravilo leta 1990 v Liverpolu. Od takrat dalje se vpliv te orga­nizacije po svetu nenehno povečuje, kar se kaže tudi v čedalje večji obiskanosti in ugledu njihovih konferenc. Na letošnjem srečanju, ki je po ocenah slovenskih orga­nizatorjev, ustanove Odsev se sliši, s 550 udeleženci k vsega sveta in približno 170 iz Slovenije med največjimi doslej, so bili tudi zastopniki Svetovne zdravstvene organizacije in Skupnega programa Združenih narodov o HIV/AIDS (The Joint UN Programme on HIV/AIDS - UNAIDS). Med častnimi gosti pa je bil tudi ameri­ški mogotec George Soros, ki finančno podpira programe zmanjševanja škode (pred leti je pomagal je tudi projektu zamenjave igel na ljubljanski STIGMI).

Ariadnina nit letošnje konference je bila družbena vključenost različnosti, saj je eno izmed načel gibanja za zmanjševanje škode tudi pravica uporabnikov drog do vključenosti in pripadnosti skupnosti. Udeleženci so na številnih predavanjih govorili o povezavah med uporabo drog in izključenostjo posebno ranljivih sku­pin iz družbe, nasiljem, brezposelnostjo, stigmatizacijo, trgovanju z drogam, obli­kovanju različnih politik do drog in podobno.

Na predavanju z naslovom "Koncept zmanjševanja škode kot človekove pravice" so se strokovnjaki spraševali ali je koncept zmanjševanja škode lahko del človekovih pravic, kako lahko spoštujemo človekove pravice in podpiramo zdrav­je na primeru uporabnikov drog. Mi lahko govorimo o pravici uporabnika drog do njigove uporabe ali je bolje, da uporaba drog ostaja del pravice posameznika do zasebnosti. Neil Hunt iz Velike Britanije je poudaril, da je spoštovanje človekovih pravic osnovna značilnost koncepta zmanjševanja škode. Aktivisti, vladne in nev­ladne organizacije, ki v Veliki Britaniji pripravljajo zakone o drogi (drugs law), so oblikovali posebno deklaracijo z naslovom "Angels Declaration". V omenjeni deklaraciji se zavzemajo za uveljavitev pravice uporabnika drog do njihove upora­be in predvidevajo pravni okvir za uveljavitev omenjene pravice. Ayreh Neier in Joanne Casete iz Združenih držav Amerike sta menila, da je koncept zmanjševanja škode bolj koncept javnega zdravstva, kot pa koncept človekovih pravic. Menila sta, da se je na primeru uporabnikov drog bolje sklicevati na posameznikovo pra­vico do zasebnosti. Na vsak način pa bi morali zakoni o drogi natančno določati postopke do osebnih preiskav, do preiskav domov in do zapiranja uporabnikov drog. Judith Fridli iz Madžarske je poudarila, da se morajo nosilci programov zmanjševanja škode in skupine za človekove pravice tako na mednarodnem nivo­ju kot tudi v posameznih državah združiti z namenom, da bi spremenili podobo uporabnikov drog. Slednje naj bi obravnavali kot spodobne državljane, ki uživajo pravice in svoboščine, ne pa kot kriminalce in zasvojence.

Na okrogli mizi z naslovom "Mnenja uporabnikov drog" so posebej izpostavi­li, da ni nujno, da uporabniki drog želijo prenehati z njihovo uporabo, in da je uspeh že zmanjševanje škode v zvezi z drogami, ki se jo da doseči s kontrolirano uporabo (uporabnik droge na tak način zaživi "normalno" življenje - s substitucijo se na nek način omeji možnost okužb in kriminalnih dejanj, ki so povezana z upo­rabo in nabavo drog). Na vprašanje, zakaj se uporabniki drog ne vključujejo v obstoječe oblike zmanjševanja škode in v zdravljenje je skušal odgovoriti Wouther O. I. Vanderplasschen iz Belgije. Dejal je, da se je pokazala potrebna po širši izbiri zdravljenja in bolj fleksibilnem pristopu do uporabnikov drog ter da so dejanske potrebe uporabnikov drog večkrat v nasprotju s posameznimi programi (social­ni delavci potrebujejo socialne probleme, psihiatri pa psihične bolnike). Uporabniki drog so na nek način "ujeti" v obstoječe monopole moči, zato je njiho­va rehabilitacija praktično nemogoča, saj jih posamezni sistemi vzdržujejo v njiho­vi odvisnosti od stvari in ljudi. Prav uporabniki so na konferenci prvi izpostavili, da ni samo vprašanje drog politično vprašanje, temveč da je predvsem zdravljenje uporabnikov drog politično vprašanje. To se kaže na primeru Francije, kjer sploš­ni zdravniki uporabniku drog kot substitucijo predpisujejo buprenorphine, meta­don pa je v domeni psihiatrov. Ti uporabnike dodatno stigmatizirajo, dolge pa naj bi bile tudi čakalne dobe. Šele ko so posamezni uporabniki drog (zlati tisti, ki so okuženi s hepatitisom C ali virusom hiv) začeli hoditi na zdravljenje v Belgijo, kjer splošni zdravniki predpisujejo metadon, so v Franciji začeli razmišljati o zamenja­vi buprenorphina z metadonom. Predstavniki francoskih uporabnikov drog so se spraševali: " Ali ima francoska vlada finančne interese v tem, da uporabnikom drog predpisuje buprenorphine?" Iz zaključka je bilo mogoče razbrati, da belgijski zdravniki s predpisovanjem metadona zmanjšujejo škodo, v Franciji pa bi to naj­verjetneje pomenilo zlom psihiatričnega monopola. 0 medikalizaciji drog pa je razpravljal tudi Friderik Polak iz Nizozemske na predavanju z naslovom "Reforma politike do drog in koncept zmanjševanja škode". Poudaril je, da medikalizacija problema drog predstavlja samo razumno pot do reševanja problemov, ki jih pov­zroča prohibicija drog, ker omogoča humano zdravljenje brez stigme.

Na predavanju o "Raziskovalnih problemih in metodah" je večina epidemiolo­gov predstavila svoje raziskave o tem, kako natančno se da prisotnost posamezne droge pri uporabniku izmeriti iz lasnega izvlečka, da temni lasje bolj absolvirajo drogo kot svetli, in podobno. Sharon Stancliff iz Združenih držav Amerike pa je menila, da razvoj novih metod pri ugotavljanju prisotnosti droge v posamezniko­vem telesu sproža mnoga etična vprašanja. Ni jasno, ali imajo uporabniki prepove­danih drog sploh izbiro, da bi z raziskavami soglašali. Mi epidemiologi kršijo člo­vekove pravice uporabnikov drog, zlasti njihovo pravico do lastnega telesa? Ni jasno, kako naj bi se znanstveniki sploh zanašali na take raziskave, ko na eni strani raziskovalci uporabnikom drog plačujejo za sodelovanje pri raziskavah, na drugi strani pa je jasno, da uporabniki drog večkrat manipulirajo z raziskovalci. Na vpra­šanje, ali kvantitativno raziskovanje na primeru uporabnikov drog zadosti znano­sti in medicini, nihče od razpravljavcev ni želel odgovoriti. Kvalitativno raziskovanje na primeru uporabnikov drog poteka predvsem na terenu v Latinski Ameriki, Aziji,.. opravljajo pa ga predvsem novinarji in aktivisti za človekove pravice in za pravice uporabnikov drog in ne znanstveniki, epidemiologi in zdravniki.

Kot so poudarjali predstavniki Lindeshmit Centra za preučevanje politike do drog iz Združenih držav Amerike, mora politika do drog sloneti na znanosti, sočut­ju, človekovih pravicah in javnem zdravstvu, glavni cilj te politike pa mora biti pri­lagajanje zakonov in politik realnosti skupaj s spreminjanjem javnega mnenja v posameznih državah.

Kot smo lahko razbrali na predavanju z naslovom "Droge, vojna in konflikti", so ZDA v mednarodni politiki večkrat finančno podpirale režime tudi zato, ker so razglašali vojno zoper droge. Med njimi je bil tudi Fudžimorjev režim v Peruju, ki so ga ZDA dolgo podpirale. V ZDA je po besedah Erniea Druckerja pogosto sliša­ti termin "narkogverila", ki običajno označuje režime, ki so uspešno prepričali ameriško administracijo, da gverilska gibanja v njihovih deželah preprečujejo pro­izvodnjo in trgovanje z drogami. Torej je bilo vse, kar so ZDA storile za pomoč tem režimom legitimno. Niso pa se ZDA ukvarjale s kršitvami človekovih pravic, ki so jih ti režimi sistematično izvajali. Trenutno ZDA podpirajo t.i. načrt Kolumbija. Nekatere vrste drog namreč gojijo na območjih Kolumbije, ki jih obvladujejo gve­rilci, zatorej naj bi ZDA s podporo kolumbijski vojski, ki se bori zoper gverilo, obe­nem podpirale boj zoper trgovce z drogami. Težava pa je v tem, da je kolumbijska vojska povezana s paravojaškimi skupinami, ki so kršile človekove pravice, kar pa ZDA mirno gledajo. Enaka zgodba se je ponovila v Afganistanu. Izkaže se, da v svoji izraziti težnji po tem, da bi zmagale v vojni drog ZDA, kršijo mednarodne akte o človekovih pravicah in se zato kaj dosti ne menijo.

Daniel N. Abrahamson iz ZDA je na predavanju "Pravni modeli v različnih državah" predstavil Kalifornijski predlog 36, ki v Kaliforniji velja že šest mesecev in s katerim skušajo nenasilne uporabnike drog, ki so se znašli v ječi zaradi posesti majhnih količin drog, ki naj bi jih uporabljali za osebno rabo, vključiti v programe zdravljenja. Osnovni namen predloga je zmanjšati število zapornikov (v ZDA je pri­bližno 450.000 oseb, ki tičijo v zaporih zaradi nenasilnih kršitev zakonodaje o dro­gah) in izboljšati zdravstveno stanje uporabnikov. V šestih mesecih so prek pred­loga 36 9000 zapornikov vključili v program zdravljenja. Simon Lenton iz Avstralije je poročal o nacionalnem srečanju o problemu drog, ki ga je organizirala avstral­ska vlada in je prek njega v politiko do drog skušala vključiti zmanjševanja škode. Na srečanju so sprejeli 45 predlogov, kot so odstranitev kazni za manjše prekrške, ki se nanašajo na posest droge (predvsem kanabisa) za osebno uporabo, poskus za predpisovanje heroina in poskus vpeljave varnih sob. Po poročanju Judit Honti iz Madžarske in Justyne Sobejko iz Poljske srno lahko ugotovili, da so na eni strani države vzhodne in centralne Evrope v pripravi svojih nacionalnih programov nazadovale (nove politike do drog so bolj restriktivne od prejšnjih zakonov) in da so na drugi strani ZDA in Avstralija napredovale. Zdi se, da so države vzhodne in centralne Evrope pripravljene storiti vse, da bi postale enakopravne članice med­narodne skupnosti in skušajo na vsak način "upoštevati" določila konvencij Združenih narodov o drogah. Popolnoma drugačen trend lahko zasledimo na pri­meru zahodnoevropskih držav (Švice in Nizozemske), ki svoje liberalne politike do drog (varne sobe, heroin na recept, izmenjava igel,..) ne nameravajo spremeni­ti ne glede na njihovo vključitev v ZN. Seveda so prav poseben primer strokovnja­ki, ki oblikujejo politiko do drog iz ZDA, saj v "boju" za pravice uporabnikov drog in uveljavitvi programov zmanjševanja škode večkrat kršijo svojo ustavo.

Glede na poročila iz različnih koncev sveta o številu okuženih uporabnikov drog s hepatitisom C in virusom hiv (v Ukrajini so registrirali 300.000 okuženih, v Rusiji 200.000; kar 90 odstotkov izmed njih je uživalcev heroina, ki si droge vbriz­gavajo), o pomanjkanju substitucijskih terapij (v ZRJ ni ne metadonske terapije ne izmenjave igel), o ignoriranju "problema" drog v posameznih državah, smo lahko pri nas z odnosom do uporabnikov drog kar zadovoljni.

V mednarodnih okvirih je torej Slovenija prepoznana kot država z očitno naklonjenostjo do programov zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog, pa tudi podatki o izredno majhnem številu obolelih za aidsom in zmanjševanju dele­ža okuženih s hepatitisom C med ljudmi, ki si droge vbrizgavajo, pričajo o tem, da smo še pravočasno in učinkovito ukrepali za zajezitev širjenja nalezljivih bolezni med zasvojenci. Slovenija slovi tudi po tem, da je kot prva država med srednje- in vzhodno - evropskimi državami, ki je zasvojencem s heroinom prek nevladne organizacije omogočila zamenjavo uporabljenih igel. Pri nas je zaslediti trend, ko je metadon kot nadomestilo za heroin in sredstvo za zmanjševanje škode, na nek način "povozil" vse druge programe, saj se ti dlje od zametkov niso uveljavili. Torej je metadonsko vzdrževanje pri nas zasedlo celotno polje zdravljenja odvisnosti od drog, medtem ko za druge vrste obravnav zmanjkuje volje in denarja. Država je z metadonom pokončala dve muhi na en mah; zadostila je načelom zmanjševanja škode in zdravljenja obenem. Slovenija je v fazi priprave nacionalnega programa do drog, večina strokovnjakov na nek način "priznava" potrebo po multidiscipli­narnem pristopu do drog. Zavzemajo se za ohranjanje že obstoječih (metadonsko vzdrževanje) in vpeljavo novih (viskokopražnih in nizkopražnih programov, dnev­nih centrov,..) programov. Glede na to da je bila udeležba raznih "strokovnjakov", ki naj bi bili zadolženi za pripravo nacionalnega programa politike do drog, pred­stavnikov nevladnih organizacij, svojcev zasvojenih na konferenci zanemarljiva, obstaja bojazen, da bo Slovenija z novim nacionalnim programom politike do drog šla korak nazaj- torej v škodo uporabnikov drog, tako kot večina držav sred­nje in vzhodne Evrope.

Urinski testi v praksi


Igor Zor iz strani: www.drogart.org 

Objavljeno: Januar 2004

V članku se bom najprej dotaknil teorije o urinskih testih, nato pa bo sledilo poročilo površne raziskave trga, ki sem jo izvedel v prejšnjem mesecu. Če vas torej zanima na kakšen test lahko naletite če vas hoče testirati nekdo, ki je test po vsej verjetnosti kupil v lekarni (npr. starši, prijatelji mogoče nekateri delodajalci), potem berite naprej.

Nekaj teorije...
Urinski testi se delijo na več skupin. Prva skupina so imunski preizkusi (imunoassays), kamor sodijo EMIT, RIA ter FPI testi, druga pa kromatografski preiskusi, kamor sodita tenkoplastna kromatografija ter plinska kromatografija kombinirana z masno spektrometrijo. Najbolj zanesljiv način urinskega testiranja od naštetih naj bi bila plinska kromatografija kombinirana z masno spektrometrijo – ta vrsta testiranja poteka v laboratoriju s pomočjo posebne opreme (torej prodaja v lekarnah in preko interneta odpade).

V lekarnah in preko interneta prodajajo imunske preiskuse, ki naj bi bili večinoma zgolj presejalni testi in naj bi jih bilo potrebno potrditi še s pomočjo plinske kromatografije in masne spektrometrije. Pri tem načinu gre za identificiranje proteinov z uporabo protiteles, specifičnih za določen protein. Predviden kompleks protein/protitelo je znak za pozitiven rezultat preskusa.

EMIT testi so najcenejši in kot način zaznave uporabljajo encime. Ti testi so tudi najmanj zanesljivi, saj naj bi možnost za lažni pozitivni rezultat znašala od 4% do 34%.

RIA testi namesto encima uporabljajo radioaktivni izotop, zaradi katerega je ta način testiranja dražji in manj popularen. A hkrati tudi bolj zanesljiv.

FPI testi delujejo na principu označevanja protiteles s flourescenčnimi spojinami. Te testi naj bi bili zelo občutljivi ter tudi zelo natančni.

Lažni pozitivni rezultati so tako najbolj pogosti pri EMIT testih. Lahko jih povzroči vse od različnih analgetikov kot so ibuprofen, naproxen, ketoprofen, nekje pa sem zasledil, da je možen lažen pozitivni rezultat tudi pri jemanju nekaterih antidepresivov (sertalin – Zoloft, Asentra).

...in nato praksa:

Nabava
Oborožen z zgoraj napisanim teoretskim znanjem sem se odpravil opravljat "tržno raziskavo" po nekaterih ljubljanskih lekarnah. V bistvu nisem vedel, kakšna pričakovanja naj sploh imam, zato sem sklenil, da se bom pustil presenetiti :-). In sem bil v bistvu res presenečen. Že v prvi lekarni so mi lepo razložili, da so naprodaj le testi znamke AccuSign, bodisi za posamezne droge (THC ali opijati), bodisi kombinirane za štiri droge naenkrat (THC, opijati, kokain, metamfetamin). Pogledat sem šel še v pet lekarn. Povsod je bila situacija bolj ali manj ista. Večinoma so imeli zgolj AccuSign teste (kombinirane so imeli na zalogi le v dveh lekarnah), v eni lekarni pa sem dobil Syva RapidTest za THC. Vsi našteti testi spadajo v kategorijo EMIT testov – kar pomeni visoko možnost lažnega pozitivnega rezultata.

Izbira in iskanje žrtev posega v njihovo zasebnost
Kupil sem torej tri posamezne teste (AccuSign OPI/THC + Syva RapidTest THC) ter dva AccuSign kombinirana (DOA 4). V načrtu sem imel izvedbo treh testov. Prvi testiranec naj bi bil skoraj sigurno pozitiven, drugi lažno pozitiven ter tretji na mejnem področju. Tako sem uspel dobiti prvega kandidata, ki je skadil joint sedem ur pred testiranjem. Drugi kandidat je že pol leta na terapiji z antidepresivom Asentra (Sertalin), ki naj bi po nekaterih virih povzročal lažno pozitiven rezultat na THC in opijate. Tretja kandidatka je kadila marihuano kakšen teden nazaj.

Opis testov in izvedba testiranja
Vsi kupljeni testi so izgledali približno enako (gl. sliko) – ploščica, kjer se nahaja vdolbina za nanos urina, ter okence za razbiranje rezultata. Testira se tako, da se v vdolbino s priloženo kapalko nanese tri kapljice urina. Če se v okencu čez 5-10 minut pojavi črtica je test negativen, če se ne pojavi, je pozitiven. V kontrolnem okencu se mora črta pojaviti v vsakem primeru – v nasprotnem primeru je test neveljaven.

Pri prvi žrtvi, so bili rezultati nesporni in točni – v kontrolnem okencu se je pojavila jasna in močna črta, testni prostor je ostal nespremenjen. Pozitiven rezultat torej.

Pri drugem testirancu je bila situacija bolj zanimiva. Tako za THC kot za opijate je kontrolna linija kar hitro potemnela, testna pa se je sicer poznala, vendar je bila zelo bleda, v primeru opijatov skoraj nazaznavna. Po navodilih v testu naj bi bil to znak, da je količina prisotne droge v vzorcu blizu ali pod mejo detekcije. Glede na to, da testirancu verjamem na besedo, da jemlje 200 mg Asentre na dan ter da ne uživa ne marihuane ne opijatov, sem sklepal, da je to dejansko res bil lažno pozitiven razultat.

Najbolj so me presenetili rezultati tretjega testiranja, za katerega sem uporabil test AccuSign DOA4. Žrtev je pokazala pozitivni rezultat tako na THC kot tudi na opijate. Ok, THC razumljivo – kar se tiče opijatov, pa pravi da jih ne uživa. Prav tako naj ne bi užila takšnih zdravil, ki bi povzročile lažni pozitivni rezultat, in tudi sicer ne jemlje nobenih zdravil.

Naj poudarim, da je rezultat testov odvisen od mnogih okoliščin, zato so zgornji rezultati le informativne narave in ne predstavljajo nobene trdne osnove, na podlagi katere bi se dalo vlečti zaključke.

In zaključki...
... ki jih spet raje ne bi vlekel, saj do kakšnih drastičnih ugotovitev nisem prišel. No, rahlo me je presenetila le neraznolika ponudba na tem področju. Seveda pa ostaja dejstvo, da živimo v informacijski dobi, kjer je spletna trgovina že zelo razvita in da tudi sicer obstaja veliko trgovin, ki so specializirane za prodajo različnih testov – od urinskih do testov za slino, pot itd... Prav tako se najbrž najde tudi še kakšen tretji način, kako priti do takih testov. Še enkrat pa poudarjam – če ste pozitivni na kakšnem "hitrem" testu, opozorite tistega, ki test izvaja, da bi bilo mogoče dobro test ponoviti še s kakšno bolj zanesljivo metodo testiranja.

Evalvacija vzdrževalnega substitucijskega programa zdravljenja v Sloveniji – ocena kvalitete in učinkovitosti

povezava na celoten tekst

Povzetek

V letih od začetkov vzdrževalnega substitucijskega zdravljenja v Sloveniji leta 1994 se je ta vrsta zdravljenja začela izvajati po vsej državi. Poleti 2006 je Ministrstvo za zdravje RS objavilo razpis za zbiranje predlogov evalvacije, ki bi se financirala iz sredstev Evropske komisije. Cilj te evalvacije naj bi bila pomoč pri izboljšanju kakovosti vzdrževalnega substitucijskega zdravljenja v Sloveniji. Evalvacija naj bi raziskala kakovost vzdrževalnega substitucijskega zdravljenja, njegovo stroškovno učinkovitost in vpliv na paciente. Za izvedbo raziskave je bil izbran Inštitut Trimbos (Nizozemski inštitut za duševno zdravje in odvisnost) v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani. Analiza stroškovne učinkovitosti in analiza vpliva sta iz več razlogov veljali kot neizvedljivi. To je privedlo do prireditve načrta za to evalvacijo. V soglasju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije je bilo sklenjeno, da se namesto analize opravi kvalitativni pregled vidikov vodenja, organizacije in stroškov vzdrževalnega substitucijskega zdravljenja. Prvotna namera, da bi se opravila analiza vpliva, je bila opuščena, namesto tega pa je bilo sklenjeno, da se oblikujejo podrobna priporočila o tem, kako v prihodnje spremljati in vrednotiti vpliv vzdrževalnega substitucijskega zdravljenja na paciente.