6.slovenska konferenca

objavljeno: 04. 04. 2018

28. in 29 marca 2018 smo v Cankarjevem domu prisostvovali 6. slovenski konferenci o odvisnosti. Program prvega sklopa konference je pokrival izkušnje, izzive, potrebe na področjih preprečevanje, zmanjševanje škode in zdravljenje odvisnosti od drog. Prvi del konference je vseboval predstavitev projekta MZ glede Razvoja in nadgradnje mreže mobilnih enot za izvajanje 4 vsebinskih sklopov. Eden od teh zadeva tudi Društvo Svit Koper, ki je v paketu z diplomirano zdravstveno delavko dobilo obljubljen nov kombi za izvajanje terenskega dela.

Jože Hren iz MZ je predstavil Slovenski ter Evropski strateški načrt na področju prepovedanih drog. Slovenija se v zadnjih letih sooča s spremembo glede vrste uporabljanih drog. Populacija opiatnih uporabnikov se stara in mladi so se preusmerili v uporabo novih psihoaktivnih substanc. Slovenci se tudi težko dogovarjamo glede prilagajanju politik in najbolj nazorna so razhajanja pri predlogih regulacije konoplje. Cilji slovenskih prizadevanj so zbrani v petih točkah, ki jih lahko strnemo v: preprečevanje uporabe, okužb in smrti, podpora zdravljenju in reintegraciji, podpora mreženju programov ter lov na kriminal povezan s trgovino z drogami.

Marjeta Ferlan Istinič je predstavila vlogo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti na področju obravnave zasvojenosti. Ministrstvo že vrsto let nastopa kot spodbujevalec razvoja programom urejanja socialnih stisk na področju zasvojenosti z drogami, alkoholom, igrami na srečo, motnjami hranjenja, zasvojenost zaradi spleta, ipd. V zadnjih letih je ministrstvo posvetilo dosti energije pri evalvaciji verificiranih programov ter pri povezovanju vseh služb, ki delujejo znotraj področja obravnave odvisnosti.

Milan Krek je na konferenci predstavil raziskavo mreže CPZOPD-jev (metadonski centri) opravljene leta 2016. Rezultati so kljub pomanjkljivostmi povzročenimi zaradi ekonomske krize (pomanjkanje kadrov), v seštevku pozitivni. Že sam naslov predstavitve je govoril o pomembnem mestu, ki ga imajo centri pri obravnavi odvisnosti. Sama disciplina je seveda postavljena pred izzive starajoče populacije uporabnikov programa ter težavam, ki ga povzroča neenotna obravnava pacientov.

Maša Šarec je predstavila program iz vidika Ministrstva za zdravje: «Z novim programskim obdobjem kohezijske politike bomo pridobili mobilne ambulante za substitucijsko zdravljenje, mobilni laboratorij za analizo snovi in preprečevanje tveganj in mobilno enoto za socialno in zdravstveno rehabilitacijo. Z vsemi programi bomo v Sloveniji pridobili celostno in uporabnikom prilagojeno obravnavo njihove problematike, prav tako pa bomo z razširitvijo mreže močno izboljšali dostopnost programov pomoči.«

Luka Mrak pa porodne težave izvajalcev, ki režejo ledino v model sodelovanja sociale in zdravstva. Prisotnost diplomiranega zdravstvenika, ki so ga programi pridobili v paketu z že več let obljubljenim terenskim vozilom, naj bi doprinesla k zmanjševanju zdravstvene škode uporabnikov in skupaj z ostalimi strokovnjaki v timu začela novo paradigmo terenske obravnave uporabnikov pri nas. »Kljub vsem dobrim namenom povezovanja in še boljšega dela pa se nam izvajalcem, ki v konzorcijskih partnerstvih z območnimi zdravstvenimi domovi skupaj opravljano storitve zmanjševanja škode, odpirajo številne dileme in vprašanja.«

Helena Koprivnikar je predstavila stanje glede uživalcev tobaka: »V Sloveniji kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec, … , med 15-letniki jih je 40% že kdaj kadilo, 13 % pa jih kadi vsaj enkrat na teden ali pogosteje.« Med mladimi so tudi zelo popularne elektronske cigarete (12% za razliko od 1% med odraslimi) ter uporaba vodnih pip, ki hlape hladijo ter vaporizatorjev pri katerih tobak ne gori temveč se inhalira hlape uplinjenih učinkovin tobaka. Koncept je prevzet od uporabnikov izdelkov iz konoplje, ki so se hoteli izogniti nega