- Simpozij o HCV
- Nasilje v zdravstvu
- RazliÄne teme
- Doping in prehranski dodatki
- Povzetki iz konference
V Älanku se bom osredotoÄil na poroÄanje in komentiranje posameznih predstavitev iz konference. V pomoÄ so mi bili izvleÄki, ki jih lahko dobite tukaj.
Prvi dopoldan je bil na vrsti 8. Slovenski simpozij o okužbi z virusom hepatitisa C pri osebah, ki uporabljajo droge.
V zadnjih letih je hepatitis C pridobil status najnevarnejše bolezni pri osebah, ki uporabljajo droge. Zdravljenje AIDS-a je tako napredovalo, da je umrljivost zaradi hepatitisa C v Sloveniji veÄja od umrljivosti okuženih z virusom HIV. Vemo, da Äetrtina obolelih za HCV umre za posledicami bolezni jeter. V svetu je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 71 milijonov obolelih in v EU je 50%( oz. pol milijona) uporabnikov, ki injicirajo droge, pozitivnih na protitelesa HCV.
V Sloveniji imamo vse možnosti, da uresniÄimo cilje SZO glede zmanjšanja števila novih okužb za 90% ter smrti za 65% do leta 2030. NajveÄji izziv je prepriÄati osebe, ki so potencialno ogrožene, da se testirajo ter izkoristijo možnost zdravljenja, ki je 94% uÄinkovito.
Predstavnik Ministrstva za zdravje Jože Hren je zagotovil, da bodo izkoriÄene možnosti, ki jih ponuja na novo uveden projekt terenskega dela pri uvedbi testiranj uporabnikov prepovedanih drog na terenu, kar bi omogoÄilo veÄjo dostopnost storitve. Društvo Svit Koper se je angažiralo pri motiviranju uporabnikov naših storitev glede testiranja in odhoda na zdravljenje. S Kliniko za infekcijske bolezni smo se dogovorili za skupinsko naroÄanje obalnih pacientov, kar nam bo racionaliziralo stroške prevozov v Ljubljano in nazaj.
Simpozij o okužbi z virusom HCV je potekal v zelo konstruktivnem ozraÄju, kjer so bile prikazane in izmenjane bolj oz. manj uspešne prakse ter v spodbudi, da se ne ustavimo pri zaÄetnih uspehih. Raziskave iz tujine kažejo, da je epidemijo HCV možno zajeziti ter že v nekaj letih doseÄi opazne rezultate pri zmanjšanju števila okuženih.
Strategija ukrepov ima veÄ korakov:
- Testiranje vseh potencialno obolelih. Vsi bolniki se zavejo svojega statusa glede napredovanja bolezni.
- Vse obolele se vkljuÄi v zdravstveni sistem, nakar se jih vkljuÄi v terapijo.
- Zmanjšanje oz. izniÄenje prisotnosti virusa.
- Zadnja faza je spremljanje stanja ozdravelih.
Ena od slovenskih iznajdb pri doseganju konÄnega cilja je mikroeliminacija hepatitisa C. Ta deluje tako, da se osredotoÄimo na zakljuÄeno skupino pacientov in jih poskušamo pozdraviti. Slovenija je prva v svetu uspela pozdraviti vse hemofilike in paciente na hemodializi.
Poseben izziv je obravnava uporabnikov drog na prestajanju kazni. Znano je namreÄ, da se mnogi okužijo prav med prestajanjem zaporne kazni. Zato je še manj razumljivo vztrajanje uprave zaporov pri onemogoÄanju razdeljevanja sterilnih igel.
Raziskava, ki so jo izvedli v zadnjih dveh letih je pokazala, da je bilo slabih 50% HCV pozitivnih med testiranimi obiskovalci 6ih nizkopražnih programov. V koprskem Svitu je bil ta odstotek med najvišjimi. To sicer ni dokaz najvišje prevalence okuženih, ker je bil testiran le manjši del populacije obalnih uživalcev prepovedanih drog.
7. Slovenska konferenca o zdravljenju odvisnosti
Tokratno sreÄanje je bilo namenjeno trem osrednjim temam.
Prvo popoldne smo govorili o nasilju nad zdravstvenimi delavci in uporabniki zdravstvenih storitev. Drugi temi sta bili doping v športu ter prehranska dopolnila. Del programa je bil namenjen prostim temam.
Milan Krek je predstavil rezultate ankete, ki so jo izpolnjevali delavci v centrih za zdravljenje odvisnosti (metadonski centri). Le v 8ih od 19 centrov menijo, da je za varnost dobro poskrbljeno. V sedmih centrih so doživeli nasilje s strani pacientov. Le 4 centri omogoÄajo pacientom prost dostop do prostorov centrov, 7 centrov pa je opremljeno z neprebojnim steklom. Po besedah Milana Kreka veÄina zaposlenih podcenjuje grožnje s strani pacientov in meni, da bi morali ukrepe oblikovati po temeljiti analizi stanja s ciljem veÄje varnosti zaposlenih ter pacientov v programu.
Dušan Nolimal je ponudil poglobljeno analizo vzrokov za pojav nasilja v posameznih okoljih. OsredotoÄil se je na diskriminacijo in trpinÄenje. Ti so po njegovih besedah razširjeni travmatiÄni stresorji v javnem sektorju. Njihove posledice Äutijo zaposleni ter uporabniki njihovih storitev. »Diskriminacija obstaja, Äe je oseba ali skupina oseb zaradi doloÄene osebne okolišÄine bila, je ali bi lahko bila v enakih oz. podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druge skupine oseb.«
Branko Bregar je predstavil analizo vzrokov za pojav nasilja uporabnikov do zdravstvenih delavcev in dejavnike razdelil na tri ravni: 1) dejavniki na strani uporabnikov, 2) dejavniki na strani zdravstvenih delavcev in 3) dejavniki na strani okolja. ÄŒe se je zelo dolgo poudarjalo oziroma posredno krivilo za pojavnost nasilja paciente ali zaposlene, so danes dejavniki okolja v ospredju. Odgovor je uveljavljanje nenasilne kulture inštitucije. Vedno pa bodo obstajali posamezniki, ki bodo tolerantni do najbolj dodelane prakse prepreÄevanja nasilja.
Drugi dan se je zaÄel s predstavitvijo prostih tem.
Kot zanimivost naj navedem rezultate raziskave (Mateja Jandl, Katja Rostohar, Milan Krek), ki je zaznala, da je umrljivost zaradi prekomernega odmerka kokaina presegla število smrti zaradi prekomernih odmerkov heroina. Vseh 18 umrlih zaradi kokaina v letu 2016 je bilo moških. PovpreÄna starost umrlih je bila 38,9 let. NajveÄ umrlih je bilo v starostni skupini 30 - 34 let, kar 75 % vseh umrlih zaradi kokaina je bilo starih med 30 in 45 let.
Luka Mrak iz Šenta - Nove Gorice je predstavil prednosti vkljuÄitve zdravstvenega delavca v nizkopražen program terenskega dela. Predstavljen projekt je namreÄ prvi poskus integracije socialne in zdravstvene stroke znotraj programa zmanjševanja škode. Obenem je avtor prispevka na neposreden naÄin nakazal na pomanjkljivosti novega terenskega vozila hkrati pa opozoriti na izzive, ki nas v okviru omenjenega projekta Äakajo v prihodnje. Predstavitev je bila izdelana skupaj z uporabnik storitev v obliki odigranega dokumentarca, ki je ponazoril delovanja programa v Dnevnem centru ter na terenu.
Milan Krek je predstavil pojme povezane s stopnjo represije usmerjeno v prepreÄevanja »neustreznih« življenjskih stilov. Vsi zagovorniki trenutne politike so »nezadovoljni« glede odstotka uživalcev drog na prestajanju zaporne kazni. Akcijski naÄrt EU uvršata med kljuÄne naloge v naslednjem obdobju alternativo kaznovanju na podroÄju drog. EU spodbuja napotitev na zdravljenje ob pridržanju in ustrezne alternative prisilnim kaznim kot so dodatno izobraževanje, zdravljenje, rehabilitacija, nadaljnja oskrba po zdravljenju in ponovna vkljuÄitev v družbo za storilce, odvisne od drog.
Andrej Kastelic je opozoril na sporen prevod pojma: »alternativa kaznovanju« napram pojmu »alternativno kaznovanje«, ki ga je v predstavitvi uporabil Milan Krek. Ta semantiÄna dilema je po mojem mnenju zelo lahko razrešljiva. Vsak alternativni ukrep, ki je za prizadetega obvezen, je objektivno del kaznovalnega ukrepa. Nedvomno pa so lahko razliÄne alternative obÄutene kot manj »boleÄe« oz. represivne, kar pa vseeno ne odpravi same narave predpisane oz. doloÄene kazni.
Raziskava na nivoju EU je odkrila vsaj 13 razliÄnih oblik alternativnega kaznovanja, Slovenija ima osnovo za izvajanje alternativnih oblik kaznovanja zapisano v zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
NihÄe od odgovornih pa se ne vpraša ali so kazniva dejanja s strani uporabnikov drog nujno zlo. MogoÄe pa lahko kriminogenost pripišemo naÄinu na katerega se družba na uživanje drog odziva? Trgovina z drogami je namreÄ prepušÄena kriminalnim združbam in uživalci so hote ali nehote vpleteni v popolnoma neregulirano dejavnost, ki deluje po pravilu ulice. Zato so vse oblike alternativnega kaznovanja le slaba vest zakonodajalca oz. zamegljevanje nemoralnosti trenutnih predpisov in morebitnemu zdravstvenemu problemu priložijo socialno, finanÄno in družbeno degradacijo nekaterih uživalcev prepovedanih drog.
Bojan VarjaÄiÄ Rajko nam je predstavil pojem aleksitomija, ki oznaÄuje osebnostno potezo prisotno pri kar polovici odvisnih od psihoaktivnih substanc. V psihologiji in psihiatriji pomeni aleksitomija težavo ali nezmožnost doživeti, identificirati, izraziti in opisati svoja Äustva. V psihoanalizi se motnja razume kot posledica nezadostne oziroma motene zgodnje interakcije med otrokom in skrbnikom, ki naj bi otroku pomagal prepoznavati, loÄevati, tolerirati in obvladovati Äustva. Namen prispevka je bil poleg opredelitve pojma, razmislek o primernih pristopih in pomoÄi takšnim osebam. ObiÄajni pristopi so namreÄ za te osebe veÄinoma neuspešni.
Diagnoza te osebnostne poteze je rezultat samoporoÄanja preko izpolnjevanje vprašalnika in v splošni populaciji je približno 10% oseb s to diagnozo.
Aleš Zajc je predstavil zanimivo raziskavo testiranja pacientov CPZOPD glede uživanja novih psihoaktivnih substanc, V obdobju dveh tednov so testirali 180 oseb med katerimi je bilo na GHB (Gama-hidroksi butirat – stimulantno evforiÄno delovanje) pozitivnih 15 pacientov, kar znaša 8,5 % vseh testirancev. Po trije pacienti (1,7%) so bilo pozitivni na mefedron (mmc oz. 4-metilmetkatinon, je stimulans iz skupine β-keto amfetaminov) ter na carfentanyl (sintetiÄni opioid iz skušine fentanilov). Eden (0,60%) je bil pozitiven na AB-Pinaco (sintetiÄni kanabinoid).
Ostale klasiÄne psihoaktivne substance so se zvrstile v naslednjem vrstnem redu: metabolit metadona - 24,5%, benzodiazepini -19,4%, opiati -18,3%, kokain - 16,3% in THC - 12,2%. Pomemben podatek je bo besedah Aleša Zajca: »da v Sloveniji najpopularnejšega 3-MMC (sladoleda) v urinu še ni moÄ testirati. Po našem mnenju sintetiÄni katinoni niso pogosta izbira pri intravenoznih uživalcih in so zaenkrat še vedno v domeni mladostnikov in obÄasnih uživalcev drog.«
Zadnji del konference je bil namenjen obravnavi dopinga ter prehranskih dopolnil.
Doping je v ožjem smislu definiran kot prisotnost prepovedanih snovi, njihovih presnovkov ali bioloških oznaÄevalcev v odvzetem vzorcu športnika. Uporaba prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljševanja telesnih zmogljivosti predstavlja etiÄno kršitev športnih pravil, hkrati pa tudi veliko tveganje za zdravje. Je pa uporaba dopinga zelo razširjena tudi v amaterskem športu, kjer so mehanizmi kontrole popolnoma odsotni. Spletne trgovine omogoÄajo nakup razliÄnih pripravkov vprašljive vsebnosti in kvalitete.
Doping je kljub vedno bolj zanesljivim metodam testiranja športnikov še vedno precej razširjen. Sposobnost odkrivanja obstojeÄih zdravil je uporabnike pripeljala do novih, nepreizkušenih snovi in politika prepovedi nima prepriÄljive etiÄne podlage. Vztrajanje na sistemu nadzora, ki je neuspešen pri prepreÄevanju uporabe dopinga ter pri varovanju zdravja športnikov, je vsekakor težko zagovarjati. Razprava o dopingu je razdeljena med tiste, ki še naprej podpirajo protidopinške ukrepe in tiste, ki bi uvedli neregulirano uporabo tehnologij za izboljšanje športnih rezultatov. Tretja pot, ki jo je najlažje zagovarjati, je pristop zmanjševanja škode.
Ob zakljuÄku okrogle mize o problematiki dopinga se je odprlo vprašanje o upraviÄenosti uvrstitve indijske konoplje med prepovedane snovi v športu. Dilema ali je snov, ki še poslabša performans atleta, upraviÄeno na listi prepovedanih snovi, je odprla debato o dvoliÄnem odnosu v primerjavi z alkoholom, do katerega smo v našem okolju precej tolerantni. Trenutna pravila doloÄajo, da se šteje za doping, Äe je v vzorcu športnikove krvi presežena meja 15 nanogramov na mililiter. Študije so pokazale, da uporaba kanabinoidov lahko zmanjša anksioznost, vendar v športnih dejavnostih nima ergogenega potenciala (delovna sposobnost - stamina). Nekateri od farmakoloških uÄinkov THC so poveÄanje srÄnega utripa in krvnega tlaka, upad srÄnega volumna in zmanjšanje psihomotoriÄnih sposobnosti. Ti uÄinki napovedujejo zmanjšanje atletskega potenciala. Ne glede na mnenje, ki ga imamo o uživanja indijske konoplje, je njeno jemanje med profesionalnimi atleti neprimerno enaÄiti z naÄrtovano goljufijo in jo imenovati doping.
Prisotni so se nagibali k niÄelni toleranci v odnosu do dopinga ter k vzpostavitvi »kulture«, ki zavraÄa umetno poveÄanje športnih sposobnosti, napram bolj realistiÄnem pristopu zmanjševanja škode, kjer se posameznike, ki se odloÄijo za njihovo jemanje, pouÄi o manj škodljivi uporabi.
Model zmanjševanja škode v športu temelji na 6ih korakih:
· Vzpostavitev okolja, ki si prizadeva za varnost športnikov ter za lajšanje škodljivih posledic uporabe dopinga,
· regulacija nabave in distribucije zdravil preko zdravstvenih delavcev ter farmacevtov,
· promocijska akcija glede nevarnosti uporabe posameznih snovi,
· hitra intervencija pri popravi škode pri posameznih športnikih,
· vzpostavitev mreže rehabilitacijskih centrov za zdravljenje ter svetovanje,
· lista vseh snovi, ki so v uporabi v posameznih športnih zvezah.
Vsekakor pa potencialna relaksacija pravil glede dopinga odpira mnoga vprašanja na katera je težko odgovoriti. Pristop zmanjševanja škode bi bil enostavneje uvesti v amaterskem športu kjer so denarni vložki in motivacija na drugaÄnem nivoju. Posamezniki bi imeli dostop do najboljše informacije glede jemanja zdravil, ki so pravilno odmerjene in oznaÄene.
Poleg zdravil, ki so v uporabi v profesionalnem športu ter med amaterskimi zagnanci, v zadnjih letih opažamo poveÄano uporabo rastlin in njihovih izvleÄkov v vsakdanjem življenju, z namenom izboljšave psiho-fiziÄnih zmogljivosti, telesnega izgleda in poveÄane spolne moÄi. Za veÄanje mišiÄne mase in moÄi posegajo uporabniki po rastlinskih izvleÄkih, ki najveÄkrat vsebujejo polifenole, alkaloide in terpenoide. Velikokrat so prehranskim dopolnilom in drugim rastlinskim produktom dodane sicer naravne snovi, ki pa vsebujejo v okviru antidopinških smernic prepovedane uÄinkovine, kot so katin, efedrin, kofein in ostali stimulatorji oziroma agonisti adrenergiÄnega sistema. Z namenom poveÄevati mišiÄno maso in zmanjševati mašÄobne zaloge (ergogeniÄne rastline), uporabniki posegajo po izvleÄkih iz zelenega Äaja (EGCG), iz rastline Tribulus terrestris, iz vrst Gin-seng - sodi med naj-potentnejše naravne spodbujevalce moških spolnih hormonov. Poviša naravne ravni testosterona in s tem vpliva na poveÄanje moÄi in mišiÄne mase Snov ni na listi prepovedanih dodatkov. Med zelo popularnimi naravnimi dopolnili sodi lupina grenke pomaranÄe, ki zvišuje krvni tlak, dilatatijo pupil ter vazokonstrikcijo perifernih žil. Snov je trenutno »na opazovanju« glede uvrstitve na spisek prepovedanih prehranskih dodatkov.
Lista snovi, ki so v športu prepovedana, je vedno daljša in športniki, ki nimajo organizirane prehrane iz strani strokovne ekipe, morajo preuÄiti vsebnost vsakega obroka, da se izognejo potencialni diskvalifikaciji.
Povzetke prispevkov laho dobite tukaj.
- MatiÄiÄ M.: ELIMINACIJA HEPATITISA C V SLOVENIJI: TAKO BLIZU – A VENDAR TAKO DALEÄŒ
- Stegel N., Kastelic A.: OBRAVNAVA HEPATITISA C V MREŽI CPZOPD: AKTUALNI PODATKI
- ÄŒernoša J., MatiÄiÄ M., Zamernik E., Korenjak M.: REZULTATI NACIONALNE RAZISKAVE OKUŽBE S HCV MED UPORABNIKI DROG V NIZKOPRAŽNIH PROGRAMIH
- Kastelic A.: PREPREKE PRI OBRAVNAVI HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UPORABLJAJO DROGE: PODATKI MEDNARODNE RAZISKAVE
- Šegrec N.: NOVOSTI NA PODROÄŒJU ODVISNOSTI
- Wolf S.: OBRAVNAVA UPORABNIKOV DROG, OKUŽENIH Z VIRUSOMA HEPATITISA B IN C, V ZAPORU – PRAVNI VIDIK
- Šalda Z., Žlajpah E.: PRAKTIÄŒNE IZKUŠNJE OBRAVNAVE Z VIRUSOM HEPATITISA C OKUŽENIH UPORABNIKOV DROG V ZAPORU
- VideÄnik J., Baklan Z., Kurent A., MatiÄiÄ M.: ZDRAVLJENJE HEPATITISA C PRI UPORABNIKIH DROG NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA
- OKROGLA MIZA (Baklan Z., Kastelic A., MatiÄiÄ M., Salecl E., Stegel N., Šalda Z., Zamernik E., Wolf S: KAKO IZBOLJŠATI OBVLADOVANJA HEPATITISA C PRI UPORABNIKIH DROG V SLOVENIJI
7. SLOVENSKA KONFERENCA O ZDRAVLJENJU ODVISNOSTI
POSVET O NASILJU NAD ZDRAVSTVENIMI DELAVCI IN UPORABNIKI ZDRAVSTVENIH STORITEV
- Milan Krek: NASILJE V CENTRIH ZA PREPREÄŒEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI (3)
- Branko Bregar: CELOSTNO OBVLADOVANJE NASILJA V ZDRAVSTVENIH INSTITUCIJAH - PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE (12)
- Branko Gabrovec: VARNOST ZDRAVSTVENEGA OSEBJA PRI OBRAVNAVI PACIENTOV (19)
- Robert Sotler: KAKO RAVNATI V PRIMERU KRŠITEV DOLŽNOSTI PACIENTA (23)
- Miran Pustoslemšek: ODNOS USTANOV IN MEDIJEV DO NASILJA V PSIHIATRIJI
- Dušan Nolimal: STRESNE MOTNJE PO DISKRIMINACIJI IN TRPINÄŒENJU JAVNIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV NJIHOVIH STORITEV (13)
- Peter Pregelj: TRPINÄŒENJE STAROSTNIKOV
- Alja Kratovac: PRAVNA ZAŠÄŒITA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV OB NASILJU PACIENTOV S PRIMERI SODNE PRAKSE (24)
- Doroteja Lešnik Mugnaioni: SOOÄŒENJE Z NASILJEM V ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGI (21)
- Nena KopÄavar GuÄek: PREPREÄŒEVANJE NASILNIH DOGODKOV V ZDRAVSTVU (20)
- Nataša Pirc Musar: VAROVANJE PODATKOV PRI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI OB SOOÄŒANJU ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Z NASILJEM
- Jože Balažic: ETIÄŒNE DILEME OB ZAOSTRENEM ODNOSU BOLNIK – ZDRAVNIK (22)
- Ivan Celić: IZKUŠNJE IN ZAKONODAJA PRI OBRAVNAVI NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM DELAVCI V REPUBLIKI HRVAŠKI
ÄŒetrtek, 7. marec 2019
- Mateja Jandl: KOHORTNA RAZISKAVA: ŠESTLETNO SPREMLJANJE ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV DROG (5)
- Tatja Kostnapfel: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PREDPISOVANJA OPOIDOV (15)
- Mateja Jandl : UMRLJIVOST ZARADI KOKAINA V SLOVENIJI (6)
- Mirjana Delić: DETOKSIKACIJA PACIENTOV ODVISNIH OD GHB/GBL (14)
- Luka Mrak: MED SOCIALO IN ZDRAVSTVOM; IZKUŠNJA SODELOVANJA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA SEKTORJA V PROJEKTU MOBILNE ENOTE V DRUŠTVU ŠENT V NOVI GORICI – VIDEO 20 MINUT (7)
- Robert Medved: IZKUŠNJE Z DELOM V MOBILNI ENOTI ZA ZDRAVSTVENO REHABILITACIJO UPORABNIKOV PREPOVEDANIH DROG IN NOVIH PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC (17)
- Vislava Globevnik Velikonja: PODEN – PREPOZNAVANJE RANJIVIH SKIPIN, NOSEÄŒNIC IN MATER
- Jasna ÄŒuk Rupnik: ŽENSKE, DROGE IN SPOLNOST – KAKO POMAGATI BOLJE (9)
- Bojan VarjaÄić Rajko: ALEKSITIMIJA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI (16)
- Milan Krek: ALTERNATIVNO KAZNOVANJE UPORABNIKOV DROG, ALTERNATIVA ZA UPORABNIKE DROG IN SODOBNO EVROPSKO DRUŽBO (8)
- Andreja Lapuh: ZAPOR - PRILOŽNOST ZA OBSOJENE OSEBE, KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI (2)
- Sandra Vitas: IZZIVI SVETOVANJA: OBRAVNAVA V SKUPNOSTI IN SVETOVANJE OSEBAM, KI PRESTAJAJO KAZEN ZAPORA (1)
- Suzana Gladović: VPLIV PREDHODNE OBRAVNAVE IN MOTIVACIJE UPORABNIKOV NA USPEŠNOST UREJANJA ZASVOJENOSTI V REINTEGRACIJSKEM CENTRU (4)
- Aleš Zajc: IZKUŠNJE TESTIRANJA NA NOVE PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE (18)
SIMPOZIJ: DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, REKREACIJI IN TEKMOVALNEM ŠPORTU
- Lovro Žiberna: UVOD V TEMATSKI SKLOP (PREDSTAVITEV) + UVODNO PREDAVANJE DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU IN ŠPORTU // 30 MIN
Vsebina: doping kot družbeni fenomen, kaj je doping v športu?, prevalenca dopinga (statistiÄni pregled), pregled prepovedanih snovi in postopkov
- Jani Dvoršak: BOJ PROTI DOPINGU V SLOVENIJI // 20 MIN
Vsebina: Kaj je SLOADO? Statistika pozitivnih primerov v SLO, obseg testiranja, “Intelligence” v SLO, sodelovanje z ostalimi organizacijami (policija, carina, medicinske organizacije), problem preprodaje dopinga je podoben problemu preprodaje psihoaktivnih snovi.
- Nina Makuc: PREVENTIVNI PROTIDOPINŠKI PROGRAMI SLOADO // 20 MIN
Vsebina; pregled preventivnih programov v Sloveniji, osnovne šole, srednje šole, reprezentance, mladinska ligaška tekmovanja, prva liga v odbojki. Pregled EU projektov in sodelovanja SLOADO z ostalimi protidopinškimi organizacijami v EU.
- Karin Sernec: BIGOREKSIJA NERVOZA: DISMORFNA TELESNA MOTNJA ALI MOTNJA HRANJENJA - Zloraba anaboliÄnih androgenih steroidov pri mladih moških // 20 min
Vsebina: predstavitev problema uporabe AAS pri uporabnikih fitnesa, rekreativnih športnikov oz. tistih posameznikih, ki želijo izboljšati svoj izgled “chem-induced muscular hypertrophy"
- Borut Štrukelj: Zloraba rastlinskih ekstraktov za izboljševanje psiho-fiziÄnih zmogljivosti in telesnega izgleda // 20 min
Vsebina: pregled nekaterih rastlin/rastlinskih ekstrakov, ki jih ljudje kupujejo preko spleta za dosego “Äudežnih” uÄinkov: “fat-burnerji”// “anti-age” preparati// itd.
- Nada Rotovnik Kozjek: Uporaba in zloraba prehranskih dopolnil // 20 min
- Mojca Kržan: Zloraba nootropikov (26) // 20 min
Vsebina: pregled zlorabe snovi za izboljševanje kognitivnih sposobnosti / nevarnosti za zdravje in odvisnost
- Nuša Šegrec: “Chem-sex” // 20 min
Vsebina: zloraba uÄinkovin za izboljševanje spolnega "performensa" pri posameznikih brez spolne motnje
- OKROGLA MIZA
Moderatorji: Andrej Stare, Lovro Žiberna, Andrej Kastelic// 30 min
Vsebina: vprašanja iz publike + osebno razmišljanje, povezovanje in vodenje diskusije s vprašanji
IZZIVI SVETOVANJA: OBRAVNAVA V SKUPNOSTI IN SVETOVANJE OSEBAM, KI PRESTAJAJO KAZEN ZAPORA
Sandra Vitas
Novi izzivi dela z zasvojenimi osebami, vkljuÄno z oceno potreb uporabnikov v lokalni skupnosti, so nas spodbudili, da razvijamo dodatne oblike svetovanja. Zadnja leta zaznavamo vse veÄji interes oseb, ki imajo težave z zasvojenostjo, da se jim ponudi možnost svetovanja v okolju, v katerem živijo, se šolajo ali delajo, ki ne zahteva njihove hospitalizacije ali namestitve v terapevtske skupnosti. Po oceni zaÄetne motivacije, zastavljanju ciljev in plana dela, omogoÄamo vkljuÄitev v program Svetovalnica veÄ skupinam uporabnikov: uporabnikom substitucijskih terapij, osebam, ki rekreativno uživajo droge (kokain, alkohol, nove psihoaktivne snovi), dolgoletnim uživalcem marihuane, ki želijo s tem prenehati, osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju s pridruženo zasvojenostjo z drogami ali alkoholom, osebam ki so na prestajanju kazni zapora, ali se pripravljajo na življenje po prestani kazni, ter osebam, ki so že uspešno zakljuÄile (stanovanjske) programe zdravljenja zasvojenosti, ampak potrebujejo dodatno podporo pri rehabilitaciji in reintegraciji v okolje, družino in delovno podroÄje. Podporo ponujamo tudi njihovim družinskim Älanom. V nekaterih primerih smo oblikovali možnost »obravnave v skupnosti« po modelu iz psihiatrije, kot obliko terenskega dela. Pri svojem delu uporabljamo vse sodobne koncepte socialnega dela, dela z družino, psihologije, psihoterapije, sociologije in zdravega življenjskega sloga.
Društvo »UP«, Kersnikova 3, Ljubljana, Slovenija
sandra.upPsioLnet
2
ZAPOR - PRILOŽNOST ZA OBSOJENE OSEBE, KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI
Andreja Lapuh
V zavodu za prestajanje kazni zapora Dob sta obsojencem s težavami na podroÄju uživanja prepovedanih psihoaktivnih snovi ponujeni dve vrsti pomoÄi, in sicer v medicinski obliki kot substitucijska terapija, psihoaktivne terapije za lajšanje abstinenÄnih znakov, svetovanje in druge oblike svetovanja, kar izvaja medicinsko osebje v sodelovanju z zunanjim psihiatrom; ter v terapevtski obliki pomoÄi kot motiviranje, individualne in skupinske obravnave ter druge oblike pomoÄi, ki jo izvajata dva dodatno usposobljena strokovna delavca za obravnavo odvisnosti. Obsojenci se najveÄkrat odloÄajo za nizkopražni program v obliki substitucijskega zdravljenja, svetovalnih in razbremenilnih pogovorov, za višje in visokopražne terapev tske programe, ki zahtevajo vzpostavitev in vzdrževanje abstinence in delo na sebi, pa redkeje. Sodelujemo z Oddelkom za forenziko UKC Maribor, ki izvede program detoksikacije za obsojence. Obsojenci se lahko odloÄijo tudi za svetovalne pogovore s strokovnimi delavcema za obravnavo odvisnosti ali zdravstveno službo, ko jih seznanjamo z oblikami pomoÄi v zavodu in izven njega, seznanjamo z tveganimi vedenji in možnostmi okužb. Za obsojence, ki prejemajo substitucijsko terapijo, strokovna delavca za obravnavo odvisnosti obravnavate teme iz preventive recidiva in jih usmerjata v pridobivanje konstruktivnih vedenjskih vzorcev za življenje brez drog. Izvajajo se motivacijski intervjuji z obsojenci, ki želijo ukiniti substitucijsko zdravljenje, z namenom priprave na terapevtsko obravnavo. Prav tako se obravnava obsojence v obliki obravnave recidiva, in sicer tiste, ki so že abstinirali od prepovedanih substanc, vendar so ponovno zaužili slednjo. Za tiste obsojence, ki si želijo opraviti program zdravljenja, se uredi tudi pregled v specialistiÄni ambulanti Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Ljubljani, dogovori za hospitalizacijo ter spremlja uspešnost zdravljenja. ÄŒez celoten proces obravnave se sodeluje tudi z drugimi službami v zavodu v smislu urejanja postpenalne problematike, pripr ve obsojenca na odpust in urejanje pogojev za življenje na p stosti.
Uni.dipLsocistrokovna delavka za obravnavo odvisnosti Zavod za prestajanje kazni zapora Dob an dreja.lapuh 1 @gov.si
3
NASILJE V CENTRIH ZA PREPREÄŒEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI
Milan Krek
Konec leta 2015 in v zaÄetku leta 2016 je nadzorna komisija nad delovanjem centrov izvedla nadzor nad delom centrov za prepreÄevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. V Äasu nadzora so vodje centrov odgovarjali na vprašalnik, ki je vseboval tudi vprašanja o nasilju v centrih v zadnjih dveh letih. Od 19 centrov jih je samo 8(42,1 %) ocenilo, da je v centru ustrezno poskrbljeno za varnost osebja in bolnikov. V štirih centrih (21,1 %) so ocenili, da se pri njih nasilje s strani pacientov v razliÄnih oblikah dogaja pogosto. V veÄini centrov(18) BO s strani pacientov že veÄkrat doživeli verbalno nasilje. V 13 centrih BO doživeli verbalno nasilje s strani svojcev, fiziÄnega nasilja s strani svojcev pa niso doživeli. V 7 centrih so doživeli celo fiziÄno nasilje s strani pacientov. V devetih centrih so nasilneže prijavili policiji. V 13 centrih pa so nasilje obravnavali na timskem sestanku, Devet centrov je nasilje prijavilo vodstvu zavoda.
V štirih centrih imajo pacienti prost dostop do prostorov centra, v ostalih centrih pa imajo na vratih sistem, ki dovoljuje vstop v prostore centra samo pod nadzorom zaposlenih. V posameznih centrih imajo tudi videonadzor, ki jim omogoÄa kontrolo nad osebami, ki vstopajo v center. Samo 7 centrov Je imelo ob obisku komisije tudi zašÄitno steklo in urejen sistem podeljevanja terapije pod zašÄitnim steklom.
Nekateri zaposleni dobivajo grožnje tudi izven delovnega Äasa, ko so npr. na sprehodu po mestu. Opazili smo, da zaposleni v centrih podcenjujejo grožnje, ki jih dobijo v delovnem Äasu in izven delovnega Äasa, ker težko verjamejo, da bi pacienti fiziÄno napadli sestro ali zdravnika.
Nasilje zahteva ustrezen odgovor in pristop, ki bo bistveno zmanjšal tveganje za razvoj nasilja in uvedel ukrepe, ki bodo zmanjšali nasilje. Potrebno je narediti celostno analize nasilja v centrih in sprejeti na podlagi rezultatov analize ustrezne ukrepe, za veÄjo varnost tako zaposlenih, kot pacientov.
Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Koper, Vojkovo nabrežje
4a, Koper, Slovenije.
Milan.krek@nijz.si
4
VPLIV PREDHODNE OBRAVNAVE IN MOTIVACIJE UPORABNIKOV NA USPEŠNOST UREJANJA ZASVOJENOSTI V REINTEGRACUSKEM CENTRU
Suzana GladoviÄ
Socialnovarstveni program Reintegracijski center je namenjen celostni obravnavi posameznikov, ki po procesu zdravljenja zasvojenosti ali samostojno vzpostavljeni abstinenci potrebujejo pomoÄ pri namestitvi, vzpostavljanju temeljev za trajno abstinenco in ponovnem vkljuÄevanju v socialno okolje. Je namestitveni in »visokopražni« tip programa (pogoj za vkljuÄitev je vzpostavljena abstinenca od vseh prepovedanih PAS in alkohola, v primeru vedenjski zasvojenosti pa od kritiÄnega vedenja). Izvajamo socialno rehabilitacijo in integracijo oseb, ki imajo težave z razliÄnimi oblikami zasvojenosti, pri Äemer uporabljamo raznolike pristope ter upoštevamo vse Älovekove razsežnosti. Posebnost našega pristopa je tako imenovana »pol odprta« obravnava in individualni pristop, saj imajo uporabniki razliÄne predhodne obravnave, izkušnje, potrebe in težave.
V prispevku bomo predstavili sprejemne postopke, pomen informativnih pogovorov in razliÄne predhodne obravnave, po katerih uporabniki vstopijo v program. Opredelili bomo vpliv predhodnih obravnav na uspešnost urejanja zasvojenosti v Re-integracijskem centru - socialnovarstvenem programu, ki predstavlja zadnjo fazo v procesu urejanja zasvojenosti. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju s CZOPD Ljubljana, od koder se po zakljuÄenem zdravljenju uporabniki lahko vkljuÄijo v naš program. Spregovorili bomo tudi o razliÄnih stopnjah motivacije za trezno življenje in vplivu le te na uspešnost urejanja v programu.
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, CSD Gorenjska, Koroška cesta 19, 4000 Kranj, Slovenija, reintegracija@omamljen.si
5
KOHORTNA RAZISKAVA: ŠESTLETNO SPREMLJANJE ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV DROG
Mateja Jandl, Ada HoÄevar Grom, Andreja Drev, Miloš Kravanja
Namen
V raziskavi želimo analizirati umrljivost Älanov kohorte v letih 2009-2015 v Sloveniji glede na vzroke smrti. V kohortni raziskavi smo sledili uporabnikom prepovedanih drog, ki so bili prviÄ ali ponovno evidentirani v Centrih za prepreÄevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji v letih 2009 do 2012.
Metodologija
V retrospektivno kohortno študijo je bilo vkljuÄenih 5157 oseb, ki smo jih opazovali 29.146 let. Podatke o umrlih uživalcih drog, ki so bili zdravljeni v Centrih za prepreÄevanje in zdravljenje uporabe prepovedanih drog v letih 2009, 2010, 2011 in 2012, smo povezali s podatki iz Baze umrlih za obdobje 2009-2015. Rezultati
V obdobju 2009-2015 je bilo zabeleženih 153 smrtnih primerov, povpreÄna starost ob smrti je bila 39,5 let. V skoraj treh Äetrtinah je bila nasilna smrt prevladujoÄ vzrok; med somatskimi vzroki (26 %) je bil najpogostejši vzrok smrti alkoholna jetrna ciroza, ki so ji sledile maligne bolezni. Nasilne smrti so se pojavile zaradi nenamerne zastrupitve v 37 %, sledile so smrti zaradi neznanih vzrokov (11 %), samomori (17 %) in prometne nesreÄe (2 %), vsi drugi vzroki smrti pa so bili veliko manj pogosti.
Prepovedani drogi, ki sta najpogosteje povzroÄali zastrupitve sta bili heroin in metadon (po ena tretjina primerov), zdravila pa manj kot 10 %. Skoraj polovica samomorov je bila storjena z obešanjem.
ZakljuÄki
Vzroki smrti med obravnavanimi uživalci drog v Sloveniji so veÄinoma nenamerni preveliki odmerki, pa tudi somatske bolezni (alkoholna bolezen jeter) in zunanji vzroki smrti (nesreÄe, nasilje, samomori itd.). Politike javnega zdravja na podroÄju odvisnosti bi morale biti bolj osredotoÄene na izobraževanje o posledicah pitja alkohola, na presejanja uporabnikov s tveganjem za predoziranje ter na uvajanja ukrepov za zmanjšanje tveganja samomora v tej populaciji.
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana,
Slovenija
MatejaJandl@nijz.si
6
UMRLJIVOST ZARADI KOKAINA V SLOVENIJI
Mateja Jandl, Katja Rostohar, Milan Krek
Uvod
Leta 2016 smo v Sloveniji zabeležili 18 smrti zaradi zastrupitev s kokainom. Ta nenaden porast smrti zaradi kokaina smo želeli dodatno analizirati, saj je do tega leta v Sloveniji zaradi kokaina letno povpreÄno umrlo 3-5 ljudi.
Metodologija
Uporabili smo metodologijo »trendspotter«, ki je še posebej uporabna za raziskovanje novih trendov na podroÄju drog in nastajajoÄih pojavov, povezanih z drogami. Pregledani in analizirani so bili podatki iz Baze umrlih, ter podatki obdukcij in toksikoloških rezultatov. Za nadaljnjo analizo smo podatke iz Baze umrlih povezali s podatki iz baze podatkov o zdravljenju odvisnosti (Evidenca uporabnikov drog). Uporabljeni so bili podatki iz sistema zgodnjega opozarjanja (EWS) in nacionalne policijske službe.
Rezultati
Vseh 18 umrlih zaradi kokaina v letu 2016 je bilo moških. PovpreÄna starost umrlih je bila 38,9 let. NajveÄ umrlih je bilo v starostni skupini 30 — 34 let, kar 75 % vseh umrlih zaradi kokaina je bilo starih med 30 in 45 let. Povezava z bazo Evidenca uporabnikov drog je pokazala, da je bilo 6 oseb (33 0/0) vkljuÄenih v programe zdravljenja v CZOPD/CPZOPD.
ZakljuÄek
Med smrtnimi primeri leta 2016 v Sloveniji, povezanimi s kokainom, so bili vsi umrli moški v poznih 30-ih letih, ki so uporabljali kokain z benzodiazepini (najdemo jih pri 7 smrtnih primerih) ali z opiati (pri petih smrtnih primerih). Sledijo kombinacije z amfetamini, alkoholom in konopljo.
V Sloveniji do sedaj ni bilo na voljo podrobnih podatkov o smrtnih primerih, povezanih s kokainom. Z analizo podatkov o smrtih iz leta 2016 smo dobili osnovo za postavljanje trendov glede smrti zaradi kokaina v Sloveniji v prihodnjih letih, ter za ustvarjanje odzivov za prepreÄevanje teh smrti v prihodnosti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana,
Slovenija
Mateja.Jandlnijz.si
7
MED SOCIALO IN ZDRAVSTVOM; IZKUŠNJA SODELOVANJA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA SEKTORJA V PROJEKTU MOBILNE ENOTEV DRUŠTVU ŠENT V NOVI GORICI
Luka Mrak
Na podlagi javnega razpisa Ministrstva za zdravje (MZ) smo v letu 2018 nadgradili mobilne enote, ki na podroÄju Slovenije opravljajo terensko delo z uporabniki prepovedanih drog.
V uporabo smo prejeli nova terenska vozila, ki naj bi bila bolj prilagojena delu na terenu in so tako nadomestila stara, ki so bila po veÄini odslužena. Poleg tega smo v program dobili novo zaposlitev — diplomirano medicinsko sestro, ki skupaj z laiÄnim ter strokovnim delavcem s podroÄja socialnega varstva, dopolnjuje terenski tim in skrbi za zdravstveni vidik potreb, ki jih imajo uporabniki drog. Prav nova zaposlitev, katere delodajalec je zdravstveni dom, pomeni pomemben kakovostni preskok pri delu z uporabniki drog in zmanjševanju škode, ki pri tej populaciji nastaja.
ÄŒeprav izhajamo iz projekta nadgradnje mobilnih enot, ki se je na podroÄju Severne Primorske v praksi zaÄel izvajati februarja 2018, prikazujemo vpliv omenjenega projekta na delovanje obeh programov zmanjševanja škode —Terenskega dela z uporabniki prepovedanih drog in Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki na omenjenem podroÄju delujeta že veÄ kot desetletje. Izpostaviti želimo pozitivne vidike, ki ga je preko projekta MZ prineslo sodelovanje z zdravstvenim sektorjem (konzorcijsko partnerstvo z zdravstvenim domom, nova zaposlitev v programu, sodobno vozilo itd.), hkrati pa opozoriti na izzive, ki nas v okviru omenjenega projekta Äakajo v prihodnje. Prvotno smo prispevek naÄrtovali v obliki igranih prizorov, kjer bi bili vkljuÄeni uporabniki, ki dejansko koristijo storitve naših programov v Novi Gorici. Zaradi logistiÄnih preprek ter veÄje praktiÄnosti, smo na pobudo uporabnikov samih, v ta namen posneli video vsebino, ki prikazuje drobce vsakdana, ki ga skupaj živimo uporabniki storitev ter zaposleni v programih zmanjševanja škode.
šent - Slovensko združenje za duševno zdravje
DC za uporabnike prepovedanih drog, Sedejeva 9a, 5000 Nova
Gorica
luka.mrak@sentsi
8
ALTERNATIVNO KAZNOVANJE
UPORABNIKOV DROG, ALTERNATIVA
ZA UPORABNIKE DROG IN SODOBNO
EVROPSKO DRUŽBO
Milan Krek
Strategija Evropske unije na podroÄju drog in akcijski program Evropske Unije med kljuÄne naloge v obdobju do leta 2020 uvršÄata tudi alternativno kaznovanje na podroÄju drog. EU spodbuja napotitev na zdravljenje ob pridržanju in ustrezne alternative prisilnim kaznim kot so dodatno izobraževanje, zdravljenje, rehabilitacija, nadaljnja oskrba po zdravljenju in ponovna vkljuÄitev v družbo za storilce, odvisne od drog. Vse to naj bi prispevalo k prepreÄevanju ponavljanja kaznivih dejanj in povratništva ter izboljšalo uÄinkovitost in uspešnost kazenskopravnega sistema ter hkrati zagotavljaje sorazmernosti na podroÄju kaznovanja. Od vseh držav Älanic EU se priÄakuje, da bodo uvedle v kaznovalni sistem alternativne kazni in s tem zmanjšale število postopkov pred sodišÄi in zagotovile zdravljenje in rehabilitacijo odvisnih od drog in povratništvo. Raziskava na nivoju EU je odkrila vsaj 13 razliÄnih oblik alternativnega kaznovanja, nekatere države jih uporabljajo veÄ druge pa samo eno obliko alternativnih kazni. V veÄini držav uporabljajo alternativno kaznovanje po obsodbi, raziskave pa kažejo na to, da so zelo uÄinkovite predvsem alternativne kazni ki jih uvedemo pred sodno obravnavo, ki je potem poslediÄno najveÄkrat niti ni, ker je ravno alternativna kazen uspešna. Hkrati, ko obstaja velika želja po uvajanju alternativnih kazni pa hkrati obstajajo tudi veliko ovir, da bi alternativne kazni uvedli v posamezni državi in tudi napaÄne interpretacije alternativnih kazni. Slovenija ima osnovo za alternativno kaznovanje v zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, zato bi bilo smiseln v prihodnosti veÄ naporov usmeriti v razvoj alternativnih kazni za uporabnike drog. Slediti moramo usmeritvam, ki jih je sprejel svet ministrov za pravosodje 8. Marca 2018 in Äim prej uvesti alternativno kaznovanje predvsem zaradi uporabnikov drog, ki naj bodo usmerjeni predvsem v zdravljenje in obravnavo odvisnosti, ki je resna kroniÄna bolezen in ne v prestajanje kazni zapora.
NLIZ OE Koper, Vojkovo nabrežje 4a, Koper. Slovenija. Milan.krek@nijz.si
9
ŽENSKE, DROGE IN SPOLNOST - KAKO POMAGATI BOLJE
Jasna ÄŒuk Rupnik
Ženske prizadenejo bolezni odvisnosti tudi na podroÄju spolnosti. Posledice bolezni imajo številne pogubne uÄinke na njihovo življenje v aktivnih fazah bolezni, usodne posledice pa jih lahko spremljajo vse življenje. Kruto zaznamujejo tudi njihovo navezo z otroki, ki jih bolezni mater lahko moÄno - tudi vitalno - ogrožajo. Skozi zgodbe nekaterih pacientk bodo predstavljene poti iskanja in zagotavljanja ustreznih pomoÄi, kakor se danes ponujajo v Sloveniji - tudi s primerjavo možnosti, kakršne se uresniÄujejo ponekod v tujini.
Prim., upokojena specialistka pediatrije, Godnje 23, 6221 Dutovlje, Slovenija
cukovi@gmail.com
10
BIGOREKSIJA NERVOZA: DISMORFNA TELESNA MOTNJA ALI MOTNJA
HRANJENJA?
Karin Sernec
Mnogo žensk, v nekoliko manjšem številu tudi moških, trpi za preobremenjenostjo s telesnim videzom ter s tako nastalo tesnobnostjo, ki se lahko Äez Äas razvije v motnjo hranjenja.. Vse bolj pa je poznana tudi bigoreksija nervoza, ena izmed dismorfnih telesnih motenj, ki v veÄini prizadene moške in oznaÄuje preobremenjenost z razvitostjo mišic. NajveÄja pojavnost te motnje je pri moških, ki se ukvarjajo z bodybuilding-om, kjer s treningom želijo doseÄi idealno mišiÄasto telo.
Bigoreksijo nervozo v strokovnih literaturah imenujejo tudi s sopomenkama obrnjena anoreksija in Adonisov kompleks. Slednja oznaÄuje pretirano ukvarjanje s svojim telesom zaradi prepriÄanja, da telo ni dovolj mišiÄno razvito. Poimenovanje obrnjena anoreksija pa izhaja iz dejstva, da je po strukturi podobna anoreksiji nervozi, vendar so skrbi in preokupacije s telesnim videzom nasprotne (oseba se kljub veliki mišiÄni masi doživlja suho, brez mišic).
Osnovni simptomi bigoreksije nervoze so: slabša samopodoba, znižano samospoštovanje, motena telesna podoba (doživljajo se drobne, nerazvite, majhne, telo ni nikoli dovolj mišiÄasto), pretirano treniranje in moten odnos do hrane (osebe se lahko zaÄnejo socialno umikati, da lahko ohranijo stroge vadbene in prehranske režime) in škodljiva vedenja (treningi kljub poškodbam).
Za osebe, ki trpijo za bigoreksijo nervozo, je praviloma znaÄilna zloraba anabolnih steroidov, predvsem pri moških, poslediÄno pa okvare številnih organskih sistemov in motnje spolne funkcije. Pri ženskah pa je v ospredju zloraba substanc, ki vplivajo na telesno mašÄevje, kot so amfetamini, efedrin, šÄitniÄni hormoni ali beta agonisti.
V DSM-V je bigoreksija opredeljena kot podskupina dismorfnih telesnih motenj in uvršÄena v poglavje obsesivno konnpulzivne in podobne motnje. Glede na že opravljene raziskave in ugotovitve pa se nekateri strinjajo, da bi morali mišiÄno dismorfijo klasificirati kot motnjo hranjenja. Ne glede na to, v katero skupino duševnih motenj je bigoreksija nervoza uvršÄena pa zdravljenje pri nas in po svetu poteka v ambulantah in na oddelkih za zdravljenje motenj hranjenja. KljuÄni pogoj za uspešno zdravljenje je lastna motivacija.
psihiatrinja in psihoterapevtka
Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana
Center za mentalno zdravje, Enota za zdravljenje motenj hranjenja
karin.semec@psih-klinika.si
11
PREVENTIVNI PROTIDOPINŠKI PROGRAMI SLOADO
Nina Makuc
Doping že dolgo ni veÄ problem samo športa, temveÄ vedno bolj postaja problem celotne družbe in ga moramo kot takega tudi obravnavati. Slovenska antidoping organizacija je kot podpisnica Svetovnega protidopinškega Kodeksa dolžna po svojih zmožnostih in v obsegu, za katerega je pristojna, naÄrtovati, izvajati, ocenjevati in nadzorovati informativne, izobraževalne in preventivne programe za šport brez dopinga.
Namen preventivnih programov za šport brez dopinga je vsem Älanom slovenske športne družbe zagotoviti možnost, da razvijejo potrebna znanja, sposobnosti in odnos za aktivno, uspešno in odgovorno delo pri varovanju integritete športa v Sloveniji. Preventivni programi temeljijo na vrednotah se med seboj sistematiÄno povezujejo in nadgrajujejo. V prvi vrsti so namenjeni športnikom, predvsem mladim, vse od njihovih prvih korakov v svet športa pa do konca karier. Pomembno je, da mlade športnike zaÄnemo pravoÄasno usmerjati v pošteno ukvarjanje s športom, saj je doping ena izmed tistih stvari, ki moÄno krši osnovna pravila športa. Poleg športnikom so preventivni programi namenjeni tudi njihovemu spremljevalnemu osebju (trenerjem, fizioterapevtom, ...), rekreativnim športnikom ter preko razliÄnih programov ozavešÄanja in informiranja celotni športni javnosti. Seznanjanje športne javnosti s protidopinškimi vsebinami je izrednega pomena, saj predstavlja osnovno sredstvo za zagotavljanje Äistega športa in postopoma ustvarja generacijo slovenskih športnikov, ki se bo s športom ukvarjala le na pošten naÄin.
nina.makuc@sloado.si
12
CELOSTNO OBVLADOVANJE NASILJA V ZDRAVSTVENIH INSTITUCIJAH - PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE
Branko Bregar
Nasilje nad zdravstvenimi delavci s strani uporabnikov zdravstvenega sistema je pogosto. RazliÄne raziskave, predvsem v ameriškem prostoru, dokazujejo, da so zdravstveni delavci, od vseh poklicev, najbolj izpostavljeni nasilju, ter poslediÄno utrpijo najveÄ poškodb, ki so povezane z delom. Nekateri poroÄajo, da je stanje postalo že skoraj neobvladljivo, saj so zaradi nasilja pogoste odsotnosti z dela, prav tako pa so psihiÄne posledice tiste, zaradi katerih zaposleni v zdravstvenem varstvu, najbolj trpijo.
Tudi v Sloveniji poznamo kar nekaj odmevnih primerov, ko so bili kot žrtve izpostavljeni tako zaposleni v zdravstveni negi kot zdravniki. Vendar pa sistemskih varoval oziroma ukrepov/pristopov še vedno nimamo. Vedno znova in znova se ponavlja enaka zgodba. Ko pride do incidenta, je dogodek medijsko odmeven. Pojavijo se priložnosti, kako izboljšati stanje. Kljub temu pa do pravih in resniÄnih ukrepov nikoli ne pride, pa Äeprav obstaja na zaÄetku velika zagnanost vseh vpleteni h. Tako kot »incident« kmalu izgubi odmevnost v množici novih medijskih dogodkov, tako tudi stroka ali politika, pozabita na resniÄno prave in dokazano uÄinkovite sistemske ukrepe, ki bi jih morali zaÄeti uresniÄevati tudi pri nas.
V kolikor pogledamo, kje pravzaprav tiÄijo tisti pravi vzroki za nasilje uporabnikov do zdravstvenih delavcev, lahko dejavnike razdelimo na tri ravni: 1) dejavniki na strani uporabnikov, 2) dejavniki na strani zdravstvenih delavcev in 3) dejavniki na strani okolja. ÄŒe se je zelo dolgo poudarjalo oziroma posredno krivilo za pojavnost nasilja paciente ali zaposlene, so danes dejavniki OKOLJA v ospredju. Uveljavljanje nenasilne kulture institucije je danes tisti dejavnik, s katerim je moÄ najbolj trajno in celostno obvladovati pojavnost nasilja uporabnikov. ÄŒeprav bodo v sistemu vedno obstajali najzahtevnejši uporabniki, ki bodo toleran-
36
tni do vseh ukrepov zmanjševanja nasilja. V teh primerih moramo biti kot strokovni delavci pripravljeni, da ukrepamo pravoÄasno in brez napak. Institucija naj ima pripravljene varnostne protokole, s katerimi naj bodo zaposleni seznanjeni. V kolikor gre za posebej tvegana okolja, naj bodo prostori tehniÄno primerno opremljeni. Zaposleni naj bodo seznanjeni z razliÄnimi možnostmi ukrepanja: uporaba deeskalacijskih tehnik, metoda »go with the flow«, klic na pomoÄ itd.
Kje so danes torej priložnosti? Kot skandinavske države, ki so s premembo kulture organizacije, zmanjšale pojavnost nasilja v psihiatriÄnih bolnišnicah na stopnjo, kjer zaposleni pogostoma veÄ ne poznajo niti razliÄnih prisilnih ukrepov, moramo tudi v našem okolju, zaÄeti predvsem na spreminjanju kulture institucije, ki naj bo prijazna do uporabnika kot do zaposlenih. Gre za proaktiven pristop, v nasprotju od defenzivnega, ki je danes skoraj edini, ki ga pri nas poznamo.
Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana, Center za zdravlje-
nje odvisnih od prepovedanih drog,
bran ko.bregar@psih-klin ika.si
13
STRESNE MOTNJE PO DISKRIMINACIJI IN TRPINÄŒENJU JAVNIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV NJIHOVIH STORITEV
Dušan Nolimal
Diskriminacija in trpinÄenje (mobing) se uvršÄata med razširjenje travmatiÄne stresorje v javnem sektorju in lahko prizadaneta tako javne delavce kot uporabnike njihovih storitev. Do teh pojavov prihaja predvsem v okoljih, organizacijskih klimah in kulturah, ki dopušÄajo ali celo spodbujajo in nagrajujejo antisocialna vedenja in neetiÄna ravnanja. Za takšne organizacije je znaÄilno pomanjkanje soÄutja, empatije in družbene odgovornosti ter avtoritaren naÄin vodenja s prisilo. Diskriminacija obstaja, Äe je oseba ali skupina oseb zaradi doloÄene osebne okolišÄine (npr. odvisnost od prepovedanih drog) bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno, kot se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala druga oseba ali skupina oseb. O trpinÄenju govorimo v primeru ponižujoÄe, sovražne in nasilne komunikacije v delovnem okolju v obliki psihiÄnega nasilja na delovnem mestu (ob tem tudi fiziÄno nasilje ni izkljuÄeno), ko oseba ali skupina oseb psihiÄno zlorablja posameznika ter krši njegove pravice in lahko škodi njegovemu zdravju in poÄutju. Da lahko psihiÄno nasilje oznaÄimo kot trpinÄenje, se mora vedenje ponavljati skozi daljše Äasovno obdobje. PsihiÄno nasilje se izvaja predvsem na besedni ravni (npr. z žaljenjem, poniževanjem), lahko pa tudi z ignoranco (z namenoma nekoga prezreti, spregledati, ne meniti se zanj) ali z intrigami in spletkarjenjem, s Äemer se doseže podoben destruktiven uÄinek na samozaupanju, samospoštovanju, zdravju in poÄutju izbrane žrtve. Psihosocialne težave, ki jih lahko povzroÄa diskriminacija in trpinÄenje, so odsev stresa oz. predvsem posledica dolgotrajnega, ponavljajoÄega, komulativnega, negativnega vpliva razliÄnih stresorjev. Mednarodna Klasifikacija duševnih in vedenjskih motenj govori o stresnih motnjah (akutna stresna
reakcija, posttravmatska stresna motnja in prilagoditvena motnja). Slaba organizacija in vodenje delovnih skupin oz. celotne organizacije sodijo med najpogostejše in kljuÄne povzroÄitelje stresa na delovnem mestu. Zato govorimo tudi o psihosocialnem in organizacijskem stresu. Javni delavci in uporabniki njihovih storitev v spodbudnem psihosocialnem delovnem okolju doživljajo manj stresa in se poÄutijo bolj varne in zadovoljne. K temu prispevamo vsi, posebej vodilni v javnem sektorju.
NIJZ, Trubarjeva 2, Ljubljana, Slovenija, Dusan.Nolimalnijz.si
14
DETOKSIKACIJA PACIENTOV ODVISNIH OD GHB/GBL
Mirjana DeliÄ
Gama-hidroksibutirat (GHB) in njegov prekurzor gaMa-buti-rolakton (GBL) sta priljubljeni drogi, ki se ju jemlje zaradi eufo-riÄnega, sedativnega in amnestiÄnega uÄinka, ter (potencialno) anaboliÄnega delovanja. Dnevna uporaba GHB/GBL lahko povzroÄi odvisnost in odtegnitveno simptomatiko ob jemanju zmanjšanega odmerka ali nenadne prekinitve jemanja. Odte-gnitveni sindrom je lahko življenjsko ogrožajoÄ, karakterizirajo ga tremor, tahikardija, nespeÄnost, anksioznost, delirium, hiper-tenzija, koma ali celo smrt. Zato je priporoÄljivo poiskati medicinsko pomoÄ pred zaÄetkom detoksikacije oziroma odmerek postopno nižati. Predstavili bomo proces detoksikacije v bolnišniÄnem okolju ter naše izkušnje na tem podroÄju.
Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija mirjana.delic@psih-klinika.si
15
PREGLED RAZŠIRJENOSTI PREDPISOVANJA OPIOIDOV
Tatja Kostnapfel, Aleš Korošec
lzhodišÄa
Po priporoÄilih Svetovne zdravstvene organizacije se opioi-di uporabljajo za lajšanje zmerne do hude boleÄine. Med naj-
moÄnejše opioidne analgetike sodijo morfin in njegovi derivati (oksikodon, hidromorfon), fentanil, buprenorfin idr. Po najnovejših spoznanjih opioidi, v kolikor so pravilno uporabljeni, ne ogrožajo bolnika.
V zadnjih desetletjih pa se je razvilo tudi vzdrževalno nadomestno zdravljenje odvisnosti od heroina in drugih opiodov, ki je ena od najbolj uspešnih možnosti zdravljenja za veÄino tovrstnih bolnikov. Za nadomestno zdravljenje se najpogosteje uporablja metadon, pogosto tudi buprenorfin, sr-morfin ter bu-prenorfin v kombinaciji z naloksonom.
Opioidi se v Sloveniji za lajšanje boleÄine prepisujejo na recept. Zdravila za zdravljenje bolezni odvisnosti od opioidov pa se skladno z zakonodajo predpisujejo na naroÄilnico v mreži Centrov za prepreÄevanje in zdravljenje odvisnosti (CPZOPD). Ker pa so opioidi zdravila, ki so lahko povezana z zlorabo, zastrupitvijo, odvisnostjo in abstinenÄnimi težavami, je potrebno njihovo porabo redno spremljati.
Metode
Namen retrospektivne, opazovalne raziskave je bil analizirati ambulantno predpisovanje analgetikov (NO2) vkljuÄno z opio-idi (NO2A), in sicer predpisanimi na recept kot tudi na naroÄilnico kot nadomestna terapija v Republiki Sloveniji v obdobju od 2007 do 2017.
Podatke o predpisanih zdravilih za zdravljenje boleÄine smo analizirali po anatomsko-terapevtsko-kemijski klasifikaciji (ATC metodologiji), v definiranih dnevnih odmerkih (DDD) in definiranih dnevnih odmerkih na 1000 prebivalcev na dan (DO), zdravila za zdravljenje odvisnosti pa v DDD.
Rezultati
Analiza podatkov o predpisanih zdravilih na recept je pokazala, da je bilo skupno v letu 2017 izdanih preko 3,3 milijonov receptov iz skupine zdravil z delovanjem na živÄevje, najveÄji odstotni deleži v številu receptov so pripadali analgetikom (NO2) (41,2 %). Predpisovanje analgetikov (NO2) narašÄa od 14,62 DID v letu 2007 do 22,52 DID v letu 2017.
Za zdravljenje zasvojenosti z opioidi (NO7BC) je bilo v letu 2017 predpisanih 31 receptov, od tega je bilo predpisanih 30 receptov za metadon in 1 recept za buprenorfin in izdanih v lekarnah. Predpisanih je bilo tudi 15.231 škatel morfina (NO2AA01) v obliki substitol 120 mg in 200 mg trdih kapsul s podaljšanim sprošÄanjem, 16.527 škatel buprenorfina (NO7BC01) v obliki buprenor-fin alkaloid 2mg in 8nng podjeziÄnih tablet, 4887 steklenic (1000 ml) metadona (NO7BCO2) ter 380 steklenic metadona (100 ml) ter 34.009 škatel kombinacije buprenorfina in naloksona (NO7BC51) v obliki suboxone 2 mg in 8 mg podjeziÄnih tablet. Sklepi
Na podlagi rezultatov študije o predpisovanju razliÄnih vrst analgetikov je mogoÄe sklepati, da se je poraba analgetikov (NO2), vkljuÄno z opioidi, postopoma poveÄevala. Pri predpisovanje zdravil za zdravljenje odvisnosti pa se kaže trend zmanjšanja predpisovanja metadona in trend porasta predpisovanja buprenorfina.
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana tatja.kostnapfelnijz.si
16
ALEKSITIMIJA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI
Bojan VarjaÄiÄ Rajko
Izraz aleksitimija izvira iz grške osnove in pomeni v dobesednem pomenu nezmožnost najti besede za opis svojega duševnega stanja. V psihologiji in psihiatriji pomeni aleksitimija težavo ali nezmožnost doživeti, identificirati, izraziti in opisati svoja Äustva. Gre za osebnostno potezo in ne za posebno psihiatriÄno motnjo. V psihoanalizi se motnja razume kot posledica nezadostne oziroma motene zgodnje interakcije med otrokom in skrbnikom, ki naj bi otroku pomagal prepoznavati, loÄevati, tolerirati in obvladovati Äustva. Aleksitimija je spremljajoÄa znaÄilnost mnogih psihiatriÄnih motenj, kot so npr. avtizem, osebnostne motnje (še posebej mejnostna in antisocialna), depresija, anksioznost, paniÄna motnja, motnje hranjenja in motnje odvisnosti. Posledice aleksitimije se kažejo v težavah pri razumevanju Äustev drugih ljudi in težavah pri ustvarjanju harmoniÄnih medosebnih odnosov. Pri odvisnih od psihoaktivnih substanc je ugotovljeno, da ima kar polovica oseb aleksitimijo. To lahko predstavlja hudo oviro za doseganje abstinence, saj odvisnik z aleksitimijo ne prepoznava zgodnjih znakov Äustvenega stresa, ne zmore uravnavati Äustev, ga preplavlja tesnoba ali napetost, na podlagi katere lahko ravna impulzivno. Namen prispevka je teoretiÄno opredeliti pojav, podati nekaj primerov iz prakse in razmišljati o ustreznem pristopu in naÄinih pomoÄi takšnim osebam.
Dr., KliniÄni psiholog
Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana
bojan.varjacicPpsih-klinika.si
17
IZKUŠNJE Z DELOM V MOBILNI ENOTI ZA ZDRAVSTVENO REHABILITACIJO UPORABNIKOV PREPOVEDANIH DROG IN NOVIH PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC
Robert Medved, Branko Bregar
Na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZO-PD) Univerzitetne psihiatriÄne klinike Ljubljana (UPK Ljubljana), smo leta 2018 zaÄeli izvajati projekt Mobilne enote za zdravstveno rehabilitacijo uporabnikov prepovedanih drog in novih psi-hoaktivnih substanc. Projekt je bil osnovan z namenom, da bi uporabnike prepovedanih drog in novih psihoaktivnih substanc opolnomoÄili pri iskanju zaposlitve v njihovem okolju. Obenem pa je poudarek tudi na zdravstveni in socialni rehabilitaciji uporabnikov prepovedanih drog in novih psihoaktivnih substanc. Projekt je postavljen visokopražno, zato imamo trenutno vkljuÄene v projekt osebe, ki abstinirajo od vseh psihoaktivnih substanc (prepovedane droge, alkohol, nove psihoaktivne substance), vendar pa pri njih hkrati obstaja visoko tveganje za spodrsljaj oziroma recidiv zaradi razliÄnih vzrokov. Predvsem so v ospredju osamljenost, neurejena bivanjska problematika, slaba socialna mreža, težave pri vkljuÄitvi na trg dela in drugo. Smo edini, ki v sklopu projekta delujemo visokopražno, pokrivamo široko podroÄje Slovenije. V sklopu projekta Mobilne enote izvajamo razliÄne aktivnosti: projektne naloge uporabnikov z namenom na kakšen naÄin zapolniti prosti Äas, obiske knjižnice z namenom pridobitve zaposlitve uporabnikov oz. povezovanje s trgom dela. Povezujemo se tudi z drugimi organizacijami kot so zavodi za vzgojo in izobraževanje in centri za socialno delo in razliÄne druge nevladne organizacije. Sodelujemo z zdravstvenimi fakultetami, izvajamo izobraževanja strokovnjakov na podroÄju odvisnosti ter izvajamo obiske na domu.
Obiski na domu (so prilagojeni na populacijo naših uporabni kov), ki so postavljeni po doktrini Skupnostne psihiatriÄne pomoÄi po Assertive community treatment modelu, so ene izmed najnovejših aktivnosti projekta. Na takšen naÄin smo z uporabniki v stiku izven institucije v njihovem domaÄem okolju.
Tim Mobilne enote CZOPD je sestavljen iz diplomiranega zdravstvenika, ki je tudi koordinator projekta, univerzitetnega diplomiranega socialnega delavca, diplomiranih delavnih terapevtk in psihiatrov. Tedensko se sreÄujemo na timskih sestankih Mobilne enote, kjer se predstavi potencialne kandidate za vkljuÄitev v obravnavo, predstavi se narejene naÄrte uporabnikov, ki jih vkljuÄimo v obravnavo, planira se obiske na domu. Trenutno imamo štiri uporabnike, ki jih spremljamo v njihovem domaÄem okolju. Do sedaj smo jih obravnavali 89 v sklopu celotne Mobilne enote, torej sem sodijo projektne naloge, obiski knjižnice Otona ZupanÄiÄa, povezovanja z drugimi organizacijami in obiski na domu. Izkazalo pa seje, da so najpogostejše potrebe uporabnikov v njihovem okolju: po ureditvi bivanjske problematike, po okrepitvi socialne mreže, po povezovanju z drugimi organizacijami, po edukaciji o škodljivosti psihoaktivnih substanc, po spremljanju rednega jemanja predpisanih zdravil, po izvajanju urinskih testov. Vsi uporabniki so do sedaj izražali zadovoljstvo s tem naÄinom delovanja. NihÄe od vkljuÄenih pacientov na domu ni ponovno zaÄel z jemanjem psihoaktivnih substanc. Na osnovi rednega stika in opazovanja ter terapevtskega pogovora smo hitreje opazili potrebe po bolj intenzivni obravnavi. Tako smo od vseh pacientov enega preventivno sprejeli na oddelek, z namenom, da ojaÄimo njegovo abstinenco. V samem naÄrtu, ki ga naredimo skupaj z uporabnikom seže na zaÄetku obravnave obiÄajno dogovorimo, da se v primeru poslabšanja njegovega zdravja naredi urgenten preventivni sprejem na Oddelek za podaljšano intenzivno zdravljenje CZOPD-ja. Povezujemo se z razliÄnimi službami, kjer omogoÄimo uporabnikom zaÄetni stik. Pri nadaljnjem razvoju tega dela projekta obstajajo še številni izzivi: izboljšanje koordinacije med zaposlenimi ali med razliÄnimi službami s ciljem zagotovitve oz. reševanja zdravstvenih in socialnih potreb naših uporabnikov, odprtju delovnih mest za razliÄne strokovnjake (socialne delavce/ke, delovne terapevte/ ke, diplomirane medicinske sestre ali zdravstvenike, zdravnike/ ce), dostopnost visokopražnih Mobilnih povsod po državi, dobro sodelovanje z drugimi organizacijami in predvsem nizkopražnimi z namenom prehodnosti med programi. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je takšna obravnava koristna za uporabnike. Vendar pa bo še potrebna analiza uÄinkovitosti po daljšem obdobju delovanja projekta.
robertmedved0192gmail.com
18
IZKUŠNJE TESTIRANJA NA NOVE PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE
Aleš Zajc, Branko Bregar
Pojavnost novih psihoaktivnih substanc (NPS) se po svetu, Evropi in Sloveniji v zadnjih letih zelo poveÄuje. NPS so na trgu postale atraktivne zaradi podobnih uÄinkov kot nekatere druge že uveljavljene trde droge (npr. kokain) in zaradi tega predstavljajo velik izziv za vse, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti, saj jih je zaradi hitrega razvoja težko testirati, na trgu pa so lahko dobavljive. Na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD) se urin na prisotnost psihoak-tivnih substanc testira po principu POCT (Point of care testing) z imunokromatografskimi hitrimi testi.
V zadnjih dveh letih smo v laboratoriju CZOPD zaÄeli uporabljati na vrsto novih testov za testiranje urina na prisotnost NPS (mefedron, metkatinon, MDPV, GHB, K2, AB-Pinaca, pregabalin, oksikontion, carfentanyl). V mesecu septembru 2018 smo z razlogom, da preverimo prisotnost NPS pri uživalcih drog, ki obiskujejo CZOPD, opravili preseÄno študijo. Vzorec je bil priroÄen in nenakljuÄen. Testirani so bili vsi pacienti, ki so v obdobju od 12.9.2019 do 26.9.2019 prišli na CZOPD v ambulantno obravnavo. V tem obdobju je bilo testiranih 180 pacientov. Testirali smo jih na naslednje NPS:
Od vseh NPS je bil najveÄkrat pozitiven GHB. Nanj je bilo pozitivnih 15 pacientov, kar znaša 8,5 % vseh testirancev. Po trije pacienti (1,7 °k) so bilo pozitivni na mefedron ter na carfentanyl. Eden (0,60/o) je bil pozitiven na AB-Pinaco. Ostalih NPS v tem obdobju nismo zaznali. Pri ostalih, »klasiÄnih« psihoaktivnih substancah je bil najveÄkrat pozitiven test na EDDP (pri 24,5 % testiranih pacientih), sledijo mu test na benzodiazepine (19,4 %), opiate (18,3 %), kokain (16,3 °k) in THC (12,2 %). Na EtG (alkohol) je bilo pozitivnih 17,7 %testiranih pacientov.
ÄŒeprav se na trgu pojavlja vedno veÄ NPS, se pri pacientih, ki obiskujejo CZOPD v tem obdobju niso tako pogosto pojavljale. NajveÄjo pojavnost ima presenetljivo GHB, 8,3 % odstotna pojavnost namreÄ predstavlja velik delež in le malo zaostaja za THC-jem (12,2 %). Vrst sintetiÄnih katinonov je veÄ kot 100 in jih je zaradi pomankanje testov težko zajeti. V Sloveniji najpopularnejšega 3-MMC (sladoleda) v urinu še ni moÄ testirati. Po našem mnenju sintetiÄni katinoni niso pogosta izbira pri intravenoznih uživalcih in so zaenkrat še vedno v domeni mladostnikov in obÄasnih uživalcev drog. Najbolj preseneÄa podatek, da je bil na sintetiÄne kanabionide pozitivna samo ena oseba, kar pomeni, da v Sloveniji še niso preveÄ razširjeni, ali pa jih v tem obdobju preprosto nismo uspeli zajeti. Na tem podroÄju bo zagotovo potrebno opraviti še veÄ raziskav, da bomo lahko toÄneje doloÄili pojavnost novih psihoaktivnih substanc. Trenutni vzorec testirancev je namreÄ premajhen, da bi lahko dokonÄno postavili zakljuÄke o znaÄilnosti in pojavnosti NPS med uživalci drog, ki se zdravijo v CZOPD.
Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana, Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, ali.zajc@gmaiLcom
19
VARNOST ZDRAVSTVENEGA OSEBJA PRI
OBRAVNAVI PACIENTOV
Branko Gabrovec
V prispevku predstavljamo rezultate raziskav o nasilju nad zaposlenimi v zdravstveni negi in preliminarne rezultate ciljnega raziskovalnega projekta (CRP 2017): Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov.
kot 6-krat na leto) in fiziÄno nasilje s strani pacientov (15 % veÄ kot 6-krat na leto).
Doc. dr., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 7000
Ljubljana
branko.gabrovec@mjz.si
20
PREPREÄŒEVANJE NASILNIH DOGODKOV V ZDRAVSTVU
Nena KopÄavar GuÄek
Pogostnost nasilja na delovnem mestu v zdravstvu in velik izziv za raziskovalce, saj je poroÄanje iz razliÄnih razlogov pogosto nepopolno ali podcenjeno, nekateri celo menijo, da gre za »zavestno poklicno tveganje«. Delo v zdravstvu je-poleg socialnega sektorja- tudi po poroÄanju EU eno najbolj tveganih in nasilju izpostavljenih delovnih mest. V Sloveniji se nezadovoljstvo.
V Sloveniji se je predvsem v zadnjem desetletju zvrstilo precej nasilnih dogodkov v zdravstvu. Posebej odmevna sta bila umora dveh zdravnikov, ki sta sprožila vzpostavitev nekaterih varnostnih mehanizmov in ukrepov. Podatki raziskav kažejo, da je nasilje v zdravstvenem okolju pri nas najveÄkrat povezano z nezadovoljstvom v zvezi z organizacijskimi pomanjkljivostmi, pomanjkanjem kadrovskih in materialnih virov in nenazadnje s pogosto neobjektivnim medijskim poroÄanjem o dogajanju v zdravstvu. PovzroÄitelji nasilja v zdravstvu so pogosto psihiÄni bolniki, posamezniki pod vplivom psihoaktivnih snovi ali zasvojenci in spremljevalci bolnikov. V letu 2007 je 23 % slovenskih zdravnikov potrdilo izpostavljenost fiziÄnemu nasilju, v letu 2018 pa je 34,8 % zdravstvenih delavcev v preteklosti bilo žrtev nasilja s strani bolnika ali svojca.
Pri zdravniški zbornici Slovenije je bila leta 2017 ustanovljena interdisciplinarna strokovna skupina, ki se ukvarja s tem podroÄjem. Nasilno vedenje ni sprejemljivo niti dopustno. Odgovornost za nasilni dogodek je vedno na strani povzroÄitelja. Zdravništvo mora biti seznanjeno z nevarnostjo nasilnega vedenja in ustrezno usposobljeno za ukrepanje. Skupina
pripravlja PriporoÄila za prepreÄevanje nasilnih incidentov v zdravstvu, ki so tik pred izidom. Temelj zanje je bila raziskava o pogostnosti nasilja, ki smo jo spletno izvedli v letu 2018. V pripravi so novinarske konference, izobraževalni programi za zaposlene v zdravstvu, sproti odgovarjamo na pisma/dileme Älanov zbornice s tega podroÄja.
NiÄelna toleranca do nasilja je v zdravstvenem okolju nujna. Izobraževanje zdravstvenih delavcev o sooÄanju z nasilje, de-eskalaciji in drugih komunikacijskih tehnikah v svetu kažejo obetajoÄe izide. Preventiva nasilnih dogodkov, njihovo pravoÄasno prepoznavanje in hitro ukrepanje so osnova za veÄjo varnost v zdravstvu, ob pomoÄi drugih služb. TehniÄni ukrepi in prisotnost ustrezno izurjenih varnostnikov zmanjšajo pojavnost nasilja, tehniÄna sredstva so pri tem pogosto kljuÄna (npr. varnostni izhod iz ambulante, varnostni gumb, varnostne kamere itd.). V nekatrih državah je zdravnikom, podobno kot sodnikom, dodeljen status uradnih oseb in s tem višja stopnja varnosti. Zagotavljanje varnega delovnega okolja je kljuÄno za strokovno, kakovostno in uÄinkovito oskrbo pacientov.
Doc. dr., Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana in
Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
nenagucekc&gmaiLcom
21
SOOÄŒENJE Z NASILJEM V ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGI
Doroteja Lešnik Mugnaioni
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije — Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica-Zveza) je leta 2000 ustanovila Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi (DS). Razlogi za njeno vzpostavitev so bili v rezultatih raziskave (Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji, 1999), ki so pokazali, da je kar 72 % zaposlenih v zdravstveni negi zaznalo nasilno komunikacijo, od tega najveÄ verbalnega (59 %) in psihiÄnega (52,7 %) nasilja, 29,5 °A fiziÄnega, 24,2 % ekonomskega in 17,6 °A) spolnega nasilja. V prevladujoÄem deležu so nasilje povzroÄale nadrejene osebe — tako zdravniki kot tudi medicinske sestre, najveÄkrat v obliki verbalnega in psihološkega nasilja, pacienti pa so izstopali po fiziÄnem nasilju. DS se je zato usmerila v izobraževanje zaposlenih v zdravstveni in babiški negi za uÄinkovitejše sooÄanje z nasiljem. Leta 2009 je vzpostavila tudi multiprofesionalni tim za svetovanje Älanom z izkušnjo nasilja na delovnem mestu. V letu 2011 je DS ponovno raziskovala to problematiko, v katero je vkljuÄila zaposlene v zdravstveni in babiški negi. Zaznava nasilja se je poveÄala na 78,5 %. Nasilje je doživelo 60 % respondentov; najveÄ psihiÄnega nasilja (60 %) in trpinÄenja/mobinga (31 0/0), 15 °ki pa jih je že doživelo fiziÄno nasilje. Med povzroÄitelji vseh vrst nasilja so prevladovali pacienti. O izkušnji z nasiljem so najveÄkrat povedali kolegom in sodelavcem (45 %), v manjši meri nadrejenim, v kar 50 °k pa nikomur, saj so menili, da se s tem ne bi niÄ spremenilo. DS se je zato usmerila v pripravo priporoÄil za prepreÄevanje in obravnavo razliÄnih vrst nasilja v zdravstveni in babiški negi.
mugnaionLlesnik@siol.net
22
ETIÄŒNE DILEME OB ZAOSTRENEM ODNOSU
BOLNIK - ZDRAVNIK
Jože Balažic
Živimo v Äasu, v katerem so marsikdo demokracijo in pravice razlaga po svoje. Nenazadnje je tudi pravica pacienta mnogo krat postavljena na preizkušnjo ob Äakalnih vrstah, njegovih zahtevah, ki niso indicirane v procesu zdravljenja. Pacient je v samem procesu zdravljenja že vrsto let obravnavan kot subjekt, ki po veljavni zakonodaji enakopravno soodloÄa z zdravnikom o svojem zdravljenju. Kljub tej enakopravnosti pa je še vedno v ospredju tisti intimni odnos med njim in zdravnikom, ki zahteva zaupanje med njim. ÄŒe tega ni, noben pravni predpis v dovolj veliki meri ne more zašÄititi ne enega in ne drugega udeleženca v tem odnosu.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) je bil pri nas sprejet predvsem v zašÄito pacienta in njegovih pravic, ki pa so za zdravnika brezpogojna zaveza po spoštovanju in uresniÄevanju. Ko si pacient te pravice zaÄne razlagati po svoje, se lahko zgodijo dramatiÄni dogodki, ki smo jim v bližnji preteklosti že bili priÄa. FiziÄni napadi na zdravstveno osebje so se že konÄali s smrtjo. Omenjeni zakon zdravniku daje nekaj možnosti pri prepreÄevanju nasilja, vendar ga dokonÄno ne zašÄiti. Kot je navedeno, so pacientove pravice lahko omejene z zakoni s podroÄja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb.
ZPacP v svojem 10. Älenu navaja:«Zdravnik in izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoÄ, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoÄe ali kadar tako doloÄa zakon. Pacientu mora predlagati izbiro drugega zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti ter razloge za zavrnitev pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove izbire«. Ali predlagana rešitev dejansko zašÄiti zdravnika in zdravstveno osebje pred nasilnim vedenjem, je vprašanje za diskusijo. Ali bi morale biti zdravstvene ustanove opremljene z detektorji kovin ali drugimi možnostmi prepreÄevanja vnosa morebitnih nevarnih predmetov? Bi to rešilo problem pacientovega nasilnega vedenja ob njegovem nezadovoljstvu?
Inštitut za sodno medicino MF UL, Korytkova 2, 1000 Ljubljana joze.balazic@mfuni-U.si
23
KAKO RAVNATI V PRIMERU KRŠITEV PACIENTA
Robert Sotler
Ob zdravstveni obravnavi obÄasno prihaja do nezadovoljstva udeleženih v obravnavi in do neželenih odklonov pri zdravljenju. K temu dodatno pripomorejo daljše Äakalne vrste, obremenjenost izvajalcev zdravstvenih storitev in specifiÄne bolezenske težave pacientov. V Zakonu o pacientovih pravicah, so nazorno in obširno zapisane pravice pacientov ter njihove dolžnosti. Slednje so žal zapisane le v enem Älenu zgoraj omenjenega zakona. V javnosti se najraje in najpogosteje razpravlja o pravicah pacientov, premalo pa se omenjajo pacientove dolžnosti, katerih kršenje moÄno vpliva na dosego kakovostne in varne zdravstvene oskrbe in na razpoloženje zdravnikov ter izvajalcev zdravstvenih storitev. Pacienti so nesporno dolžni skrbeti za svoje zdravje in se spoštljivo obnašati do so-pacientov, zdravnikov in do ostalih izvajalcev zdravstvenih storitev. Ravnati se morajo skladno s prejetimi strokovnimi navodili, postopki in naÄrti zdravljenja. V zdravstvenih ustanovah morajo upoštevati organizacijski in hišni red ter objavljene urnike. Zdravnikom, oziroma ostalim zdravstvenim delavcem, morajo posredovati le resniÄne informacije o svojem zdravju in jim pravoÄasno sporoÄati svojo odsotnost od pregleda ali preiskave. V primerih, ko pacienti evidentno kršijo svoje dolžnosti, se izvajalcem zdravstvenih storitev vedno znova porajajo vprašanja, kako v takih primerih ustrezno ravnati. Zakon podrobno opisuje postopke, ko pacient izrazi nezadovoljstvo z zdravstveno obravnavo ali odnosom zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki so ga obravnavali.
UL Zdravstvena fakulteta
robert.sotlerPgmaiLcom
24
PRAVNA ZAŠÄŒITA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV OB NASILJU PACIENTOV S PRIMERI SODNE PRAKSE
Alja Kratovac
Pravo šÄiti posameznika pred nasiljem na veÄ naÄinov, ustavnopravno in na posameznih pravnih podroÄjih. Ustavnopravno je varstvo pred nasiljem zagotovljeno skozi posamezne temeljne Älovekove pravice: o nedotakljivosti Älovekovega življenja, prepovedi muÄenja, neÄloveškega ali ponižujoÄega ravnanja, za namen obravnavane teme pa sta v ospredju predvsem pravica do povraÄila škode, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, ter varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic.
Navedeno je ustavno pravna zamejitev zašÄite posameznika pred nasiljem, ki se v normativni (zakonski) izpeljavi kaže v civil nopravnih pravilih o povrnitvi škode zaradi nasilnih ravnanj, delovnopravnih pravilih o odgovornosti delodajalca za varno delovno okolje zaposlenih in kazenskopravnih pravilih o kazenski odgovornosti za nasilna ravnanja. Nobeno od teh zašÄit pravo ne veže specifiÄno na zdravstvene delavce, temveÄ individualno na vsakega Äloveka. Pri tem menim, da daje pravo ustreznejše varstvo ex post, t.j. je po tistem, ko je posamezno nasilno ravnanje že izvršeno, kot ex ante, t.j. da bi posameznika pred nasilni ravnanji v naprej uÄinkovito zavarovali. Življenjsko gledano se slednje nanaša na bodoÄa objektivno negotova dejstva, na bodoÄa nasilna ravnanja posameznikov, ki jih objektivno ni moÄ predvideti in s tem tudi ne prepreÄiti. Kazensko procesno pravo oceno posameznikove bodoÄe nevarnosti sicer pozna, se pa taka ocena veže na osebnost in okolišÄine storilca, ki je že izvršil kaznivo dejanje in je namenjena v razliÄnih fazah postopka prepreÄevanju ponovitvene nevarnosti.
Zdi se, da se pravo v sivi coni nemoÄi prepreÄevanja nasilnih ravnanj ex ante vendarle zanaša na razumno individualno presojo vsakega potencialnega oškodovanca.
Mag., Okrožno sodišÄe v Ljubljani
alja.kratovac@sodisce.si
25
PROJEKT PODN - PREPOZNAVA
ODVISNOSTI, DUŠEVNIH MOTENJ IN
NASILJA V OBPORODNEM OBDOBJU
Vislava Globevnik Velikonja
Program "PomoÄ ranljivim skupinam noseÄnic in mater" je nastal v sodelovanju Združenja za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, Slovenskega društva za psihosomatiko v ginekologiji in porodništvu, Porodnišnice Ljubljana in Ministrstva za zdravje. Cilj projekta je prepozava in pomoÄ noseÄnicam in materam z depresivnimi in anksioznimi motnjami, žrtvam nasilja ter tistim, ki imajo težave z alkoholom, kajenjem in prepovedanimi snovmi. Pri teh noseÄnicah je poveÄano tveganje za slabe izide noseÄnosti kot so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novorojenÄka in celo smrt noseÄnice ali matere. Prepoznavanje teh noseÄnic in mater je zahtevno, saj se na videz ne razlikujejo od ostalih, svoje stiske in težave skrivajo ter o njih niso pripravljene spregovoriti, zlasti Äe jih o tem ne povprašamo na primeren naÄin. Zaradi pogoste komorbidnosti psihiÄnih motenj ocenjujejo, da vsaj 15 % žensk v obporodnem obdobju izpolnjuje diagnostiÄne kriterije za vsaj eno od teh.
Pod okriljem programa smo razvili sodobni koncept multimo-dalnega presejanja PODN (prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju), ki ga skušamo vpeljati preko izobraževalnih delavnic za ginekološke tirne v Sloveniji. Izdelani so bili ustrezni materiali in priroÄnik Prepoznavanje ranljivih skupin žensk v obporodnem obdobju. Ginekologi in babice bodo izvajali presejanje v vsakem trimeseÄju noseÄnosti in ob prvem pregledu po porodu, ženskam svetovali in jih po potrebi usmerjali k ustreznim strokovnjakom v mreži po pomoÄ. Ustrezno
odkrivanje najbolj ogroženih noseÄnic in mater je temelj za naÄrtovanje nadaljnjih ukrepov za zmanjševanje uÄinka ogrožujoÄih stanj in razmer na žensko, plod in novorojenÄka ter vso družino.
Univerzitetni kliniÄni center, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3,
Ljubljana, Slovenija
vislava.velikonja@guestarnes.si
26
ZLORABA NOOTROPIKOV
Mojca Kržan
Nootropiki so snovi, ki izboljšajo intelektualne procese in s teni olajšajo uÄenje. Lahko izboljšajo spomin, zmanjšajo utrujenost in s tem uporabnikom omogoÄajo, da dlje Äasa in dovolj natanÄno opravljajo zahtevne naloge. Med nootropike uvršÄamo tudi snovi, ki izboljšajo motivacijo, zaupanje in koncentracijo. Razdelimo jih na snovi rastlinskega izvora (kofein, teanin, krea-tin, nikotin, ekstrakti ginsenga in ginka) ter sintezne snovi, kot so npr. donepezil, vortioksetin, piracetam, modafinil, metilfenidat in amfetamini. Kljub temu, da je kliniÄna uÄinkovitost teh snovi omejena pri osebah s kognitivnim deficitom, po njih posega tudi mnogo zdravih posameznikov, ker menijo, da bo jemanje omenjenih snovi izboljšalo njihove akademske sposobnosti. Uživanje kofeina in amfetaminov izboljša spomin, osredotoÄenost in sposobnost reševanja manj zahtevnih nalog pri utrujenih, medtem ko pri zdravih in spoÄitih posameznikih izboljšajo pozornost in pomnenje. Modafinil in piracetam sta zdravili, ki dokazano izboljšata nekatere kognitivne funkcije tudi pri spoÄitih osebah, hkrati pa poveÄa budnost, pomnenje in izvršilne funkcije pri osebah s pomanjkanjem spanja.
Najnovejšo vrsto zlorabe predstavlja jemanje subpsihadeliÄnih odmerkov psihadeliÄnih snovi (LSD, psilocibin, meskalin) za izboljšanje koncentracije, kreativnosti in reševanja problemov, kljub temu, da še ni znanstveno podprtih rezultatov, ki bi dokazovali njihovo uÄinkovitost.
Za zakljuÄek bi rada poudarila, da zloraba nootropikov ni le etiÄni problem. Ker so bila ta zdravila razvita in registrirana za bolnike s kognitivnimi težavami, ni zadosti podatkov, koliko so (ne) varna za razvijajoÄe se možgane in pri dolgotrajnem jemanju.
Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, Ljubljana
LIQjca.limpel@mfuni-lj.si
27
OGROŽA DOPING TUDI SLOVENSKI ŠPORT?
Janko Dvoršak
Ob namešÄanju športnih izidov in vse bolj razširjeni korupciji v športu, doping še vedo ostaja najveÄja nevarnost, ki ogroža integriteto športa in za razliko od prvih dveh, tudi zdravje športnikov in vseh ostalih uporabnikov, ki si z dopingom pomagajo pri oblikovanju svoje telesne podobe. Zaradi tega že dlje Äasa opozarjamo, da doping ni samo problem vrhunskega športa in vrhunskih športnikov, temveÄ postaja problem javnega zdravja posamezne nacije.
Globalizacija in profesionalizacija športa posredno prinašata najveÄ razlogov za uporabo dopinga, zato podatki o razširjenosti dopinga med športi ne preseneÄajo. VeÄ ga je v okolju, kjer se vrti veÄ denarja in kjer je možno na uÄinkovit naÄin z dopingom doseÄi boljši rezultat.
Na podroÄju športne rekreacije, zlasti v tako imenovani »fitnes industriji«, pa je problem prisoten predvsem zaradi vse bolj agresivnega trženja in zavajajoÄega oglaševanja ter miselnosti, da ni uspešne vadbe brez uporabe prehranskih dopolnil, ki jih proizvajalci ponujajo uporabnikom.
SLOADO je še vedno majhna organizacija, ki je sicer na nacionalnem nivoju uspela oblikovati nacionalni protidopinški program, ki pa še ne dosega vseh športnih organizacij. VeÄina aktivnosti je usmerjenih v preventivne programe, ki so posebej oblikovani predvsem za mladino tako v šolah, kot v športnih organizacijah. Pri tem so športne zveze vse premalo aktivne, premalo odgovorne in preventive ne razumejo kot njihove pomembne naloge.
NajveÄji del aktivnosti Slovenske antidoping organizacije so programi odvzemov urinskih in krvnih vzorcev, s katerimi sledimo zahtevam mednarodne skupnosti in svetovnemu protido-pinškem programu. SLOADO na letnem nivoju opravi skoraj 500 testiranj, s Äimer poskrbimo, da slovenski športniki lahko nastopajo na mednarodnem nivoju. S tem zagotavljamo pogoje za razvoj Äistega športa v Sloveniji.
Na podlagi številnih pozitivnih primerov tudi pri nas, je slovenski šport s strani uporabe dopinga ravno tako ogrožen, kot je ogrožen v ostalih državah sveta.
Slovenska antidoping organizacija SLOADO,
Celovška 25, 1000 LJUBLJANA
Janko.dvorsak@sloado.si
28
VAROVANJE PODATKOV PRI ZDRAVSTVENI
OBRAVNAVI OB SOOÄŒANJU ZDRAVSTVENIH
DELAVCEV Z NASILJEM
Nataša Pirc Musar
V predavanju se bom dotaknila nasilnih pacientov in kako glede na zavezo molÄeÄnosti, ki jo morajo spoštovati zdravniki in ostalo medicinsko osebje, ravnati z osebnimi podatki nasilnega pacienta. Kaj lahko storimo, Äe se takšen pacient obrne na medije, kaj sploh lahko povemo o neprijetnem dogodku. Drug pravni vidik, ki je v slovenskem pravnem redu zelo nedefiniran, pa je varnost medicinskega osebja in morebitna odgovornost delodajalca za povzroÄeno škodo. V tem sklopu bom predstavila obveznosti delodajalcev pri sprejemu ustreznih varnostnih ukrepov, ki jih terja posebna narava dela psihiatrov z odvisniki ali drugimi potencialno nasilnimi pacienti. Predstavljenih bo nekaj predlogov v smeri zagotovitve varnih pogojev dela in opozorilo delodajalcem v smeri njihove odškodninske odgovornosti, v kolikor kljub veÄjim predhodnim riziÄnim dogodkom teh ukrepov niso izvedli.
natasaPpirc-musar.si
29
DOPING V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU IN ŠPORTU
Lovro Žiberna
Uporaba snovi v namene izboljševanja telesnih zmogljivosti je danes problem sodobne družbe. V športu imamo pravila, ki omogoÄajo, da so športniki redno testirani in tudi sankcionirani medtem ko je v drugih družbenih segmentih zloraba istih snovi lahko tudi legitimno poÄetje — Äeprav sta motivacija in neetiÄni naÄin pridobivanja prednosti pred konkurenti enaka kot v športu. Doping je v ožjem smislu definiran kot prisotnost prepovedanih snovi, njihovih presnovkov ali bioloških oznaÄevalcev v odvzetem vzorcu športnika. Uporaba prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljševanja telesnih zmogljivosti predstavlja etiÄno kršitev športnih pravil, hkrati pa tudi veliko tveganje za zdravje. Na letni ravni imamo v veÄini športov okoli 1-2% izmed vseh odvzetih vzorcev z nasprotno analitiÄno najdbo. To pa ne izraža dejanske prevalence uporabe prepovedanih snovi, ki je po razliÄnih raziskavah ocenjena na 40-60%. Danes se pojavlja tudi problem nenamernega dopinga zaradi nezavednega zaužitja prepovedane snovi bodisi v hrani ali prehranskem dopolnilu in/ali tudi zaradi farmakološkega zdravljenja z zdravilnimi uÄinkovinami, ki so v športu prepovedane. V primeru, da športnik potrebuje zaradi svoje bolezni doloÄeno zdravilo, ki je prepovedano, mora urediti postopek pridobivanja terapevtske izjeme. V izogib napakam je potrebno natanÄno poznavanje vsebnosti zdravila (ali prehranskega dopolnila) in tudi poznavanje aktualne Liste prepovedanih snovi in postopkov.
Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani lovro.zibemalgmaiLcom
30
ZLORABA RASTLINSKIH EKSTRAKTOV ZA IZBOLJŠEVANJE PSIHO-FIZIÄŒNIH ZMOGLJIVOSTI IN TELESNEGA IZGLEDA
Borut Štrukelj
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, AškerÄeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
V zadnjih nekaj letih opažamo poveÄano uporabo rastlin in njihovih izvleÄkov v vsakdanjem življenju, kakor tudi v športu, z namenom izboljšave psiho-fiziÄnih zmogljivosti, telesnega izgleda in poveÄane spolne moÄi. Za veÄanje mišiÄne mase in moÄi posegajo uporabniki po rastlinskih izvleÄkih, ki najveÄkrat vsebujejo polifenole, alkaloide in terpenoide. Velikokrat so prehranskim dopolnilom in drugim rastlinskim produktom dodane sicer naravne snovi, ki pa vsebujejo v okviru antidopinških smernic prepovedane uÄinkovine, kot so katin, efedrin, kofein in ostali stimulatorji oziroma agonisti adrenergiÄnega sistema. Z namenom poveÄevati mišiÄno maso in zmanjševati mašÄobne zaloge (ergogeniÄne rastline), uporabniki posegajo po izvleÄkih iz zelenega Äaja (EGCG), iz rastline Tribulus terrestris, iz vrst Gin-seng, Eleuherococcus, iz vrst Astragalus, Rhoidola in glive Cor-dyceps sinensis. V prispevku bodo predstavljene najpogostejše zlorabe in rastlinski pripravki, ki lahko v veÄjih koliÄinah škodljivo delujejo na organizem, v športu pa, razen katina in efedrina, predstavljajo dovoljena pomagala, ki jih uradno še ne uvršÄamo na doping seznam.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, AškerÄeva 7, 1000
Ljubljana, Slovenija
borut.strukeOffa.uni-lj.si; borutstrukelj@gmaiLcom
31
»CHEM-SEX«
Nuša Šegrec
Med novosti, ki jih v zadnjih letih spremljamo na podroÄju rabe razliÄnih drog, nedvomno še vedno sodijo nove psihoaktivne snovi (NPS). Slednje so s svojim pojavom vnesle številne nove trende v smislu novih naÄinov nabave in jemanja, njihove številÄnosti, dostopnosti ter oblikovanja specifiÄnih skupin, ki jih uporabljajo (t.i. »clubbers«, »psychonauts«, mladostniki, posamezniki, ki droge vbrizgavajo, osebe na prestajanju kazni zapora ter nekateri posamezniki znotraj LGBT/MSM populacije). Poleg sedaj že relativno poznanih raznovrstnih neželenih uÄinkov tovrstnih snovi, tako na telesno, kakor tudi na duševno zdravje, pa gre posebej opozoriti tudi na nova tvegana vedenja, ki so v povezavi z uporabo NPS.
»Chem-sex« predstavlja fenomen izvajanja novih spolnih praks, uporabo drog in nekaterih zdravil za izboljšanje, ojaÄanje in podaljšanje spolnih izkušenj, ki praviloma niso vezane na predhodno obstojeÄo spolno disfunkcijo; samo vedenje pa je v povezavi z veÄjim tveganjem za prenos spolno prenosljivih bolezni. Avtorica bo predstavila psihoaktivne snovi, ki se pri »chem-sex--u« najpogosteje uporabljajo, naÄine in posebnosti jemanja znotraj posameznih skupin ter se osredotoÄila tudi na potrebo po preventivi in prilagoditvi programov tej populaciji - znotraj že obstojeÄih.
Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana, GrabloviÄeva 48, 1000 Ljubljana
nusa.segrec@psih-klinika.si
32
ODNOS MEDIJEV IN USTANOV DO NASILJA V PSIHIATRIJI
Miran Pustoslemšek
Senzacionalizem, ki se je iz rumenega tiska razširil v preostale medije, ima raznolike vzroke, med drugim negotove finanÄne razmere na medijskem trgu. Uporabniki medijev po drugi strani favorizirajo senzacionalizem tudi v tistih medijih, ki so doslej veljali za družbeno odgovorne. Navedena situacija povzroÄa veliko škodo osebam s težavami z duševnim zdravjem, njihovimi svojci in terapevtskimi ustanovami, kar poveÄuje že obstojeÄ problem stigmatizacije in defenzivne medicine. Predstavljen bo primer iz Enote za forenziÄno psihiatrijo.
p.miranc@ukc-mb.si
33
IZKUŠNJE IN ZAKONODAJA PRI OBRAVNAVI NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM DELAVCI V REPUBLIKI HRVAŠKI
ISKUSTVA I ZAKONODAVSTVO U
RJEŠAVANJU PROBLEMA NASILJA NAD ZDRAVSTVENIM RADNICIMA U REPUBLICI H RVATSKOJ
Ivan ÄŒeliÄ, Marko ÄŒurkoviÄ, Aleksandar SaviÄ
Ubojstvo urologa u Izoli u kolovozu 2016. godine potaknulo je i hrvatske lijeÄnike na razmišljanje o torne trebaju li se i oni brinuti na svome radnom mjestu za vlastitu sigurnost. Hrvatska lijeÄniÄka komora je potom provela anketu o nasilju nad lijeÄni-cima. Od 1634 anketirana lijeÄnika, njih 1526 (93%) je potvrdilo kako je doživjelo verbalno ili fiziÄko nasilje za vrijeme obavljanja svog posla.
Prije dvije godine Hrvatska lijeÄniÄ'ka komora otpoÄela je sve-obuhvatnu inicijativu, tražeÄi od Ministarstva zdravstva i Mini-sta rstva pravosuda uvodenje odredbe „prisila prema zdravstve-nom radniku" Äime se htjelo naglasiti kako sve uÄestaliji napadi na lijeÄnike i drugo zdravstveno osoblje nanose štetu ne samo napadnutom pojedincu , nego i cjelokupnom hrvatskom zdra-vstvenom sustavu. Naime, napadnuti zdravstveni radnik nije u moguÄnosti nastaviti pružati zdravstvenu uslugu Äime se izrav-no ugrožava bolesnike, osobito one kojima je potrebna hitna zdravstvena skrb.
Prijedlog zakona o izmjenama i dopunama Kaznenog zakona Vlada Republike Hrvatske prihvatila je na sjednici 27. lipnja 2018. godine. Nakon toga je Hrvatski sabor na sjednici 14. prosinca 2018. godine donio izmjene i dopune Kaznenog zakona koje uvode novo kazneno djelo - ,prisila prema zdravstvenom radniku'. ÄŒlanak 315.a propisuje sljedeÄe:
(1) Tko doktora medicine, doktora dentalne medicine ili dru-gog zdravstvenog radnika koji zdravstvenu djelatnost obavlja kao javnu službu silom ili prijetnjom da Äe izravno uporabiti silu sprijeÄi u obavljanju njegove zdravstvene djelatnosti, kaznit Äe se kaznom zatvora do tri godine.
(2) Ako je kaznenim djelom iz stavka 1. ovoga Älanka doveden u opasnost život ili tijelo doktora medicine, doktora dentalne medicine ili drugog zdravstvenog radnika ili mu je nanesena tjele-sna ozljeda ili je uporabljeno oružje ili opasno orude, poÄinitelj Äe se kazniti kaznom zatvora od šest mjeseci do pet godina.
(3) PoÄinitelj kaznenog djela iz stavka 1. i 2. ovoga Älanka koji je bio izazvan protuzakonitim, bezobzirnim ili grubim postupa-njem doktora medicine, doktora dentalne medicine ili drugog zdravstvenog radnika, može se osloboditi kazne.".
U aktualnom 9. sazivu Hrvatskog sabora, od 151 saborske zastu-pnice i zastupnika, njih 16 su lijeÄnici, odnosno doktori dentalne medicine, od Äega 10 Äini poziciju, a šest opoziciju.
Klinika za psihijatriju VrapÄe, Zagreb, Hrvatska
ivan.celicPgmail.com
34
PREPOZNAVANJE NASILJA NAD STAROSTNIKOM
Peter Pregelj
Nasilje nad starostniki je opredeljeno kot vse oblike vedenje (govora ali ravnanja) osebe, ki izkorišÄa svojo nadvlado in vpliva negativno na starostnika. Širše pa je zloraba nad starostniki vsako njim škodljivo dejanje, ki mu ga stori oseba, kateri starostnik zaupa. Najpogostejše zlorabe pri starostniku so zanemarjanje, psihiÄno nasilje, materialno izkorišÄanje in fiziÄno nasilje. Eden od vzrokov nasilja je starizenn (starostna diskriminacija), ki izloÄa starejše osebe iz družbenega življenja zaradi koledarske starosti. Dejavniki tveganja na strani žrtve so predvsem oviranost oziroma oslabelost zaradi zdravstvenega stanja, predvsem ob depresiji in demenci ali z drugimi kroniÄnimi duševnimi motnjami, socialna izoliranost žrtve; na strani storilca: negovalec v stresu (nenamerne zlorabe), storilec odvisen od žrtve in duševne težave storilca; ter na strani družbe: izginjanje tradicije skrbnega odnosa za starostnike znotraj družine in širše družbe. Telesna zloraba in nasilje predstavlja uporabo fiziÄne sile, ki vodi v poškodbe ali v povzroÄanje boleÄine in zajema razliÄne oblike vedenja od telesnega kaznovanja do fiziÄnega omejevanja ter od namernega škodovanja do ravnanja kot posledice napaÄnih prepriÄanj ob pomanjkanju znanja. VeÄinoma ostaja nasilje nad starostniki neprepoznano in neregistrirano.
prof. dr., dr.med., spec. psih.
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za psihiatrijo Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana Pregelj5rc@yahoo.com
35
UPORABA IN ZLORABA PREHRANSKIH DOPOLNIL
Nada Rotovnik Kozjek
Prehranska dopolnila (PD) naj bi predstavljala le majhen del športnikove prehrane. Za optimalen uÄinek treninga in podporo športnikovega zdravja ter prepreÄevanja motenj nevroendokri-nega odziva, prizadetosti imunskega sistema in preventivo poškodb je kljuÄno, da se na osnovi prehranskega pregleda perso-nalizira športnikova osnovna prehrana. Športnikova prehranska strategija vpliva na njegovo trenutno in dolgoroÄno zmogljivost in zdravje. Zato spada danes športna prehrana, ki vkljuÄuje tudi uporabo prehranskih dopolnil, na podroÄje kliniÄne prehrane. PD so glede na konsenz Mednarodnega olimpijskega komiteja opredeljena kot »živilo, del živila, hranilo ali ne-prehranska snov, ki jo posameznik zaužije kot dodatek obiÄajni prehrani z namenom doseganja specifiÄnega pozitivnega vpliva na zdravje in/ali zmogljivost« (1). Pogosta interpretacija uporabe PD Ob športni aktivnosti, kot »športne prehrane« je zgrešeno in vodi do njihove škodljive uporabe. Še veÄ, ta izraz se v žargonu uporablja pogosto tudi za funkcionalna in obogatena živila, razliÄne izdelke športne industrije (napitki, mešanice hranil...) in posamezna koncentrirana hranila. Pri tem se veÄinoma pozablja, da je uporaba PD pri elitnih športnikih namenjena predvsem dodatnemu pokrivanju energijskih in hranilnih potreb športnika, kadar tega z prilagajanjem normalne prehrane ni mogoÄe doseÄi in da tovrstna uporaba PD za rekreativne športnike veÄinoma ni potrebna. Uporaba PD namreÄ ni kompenzacija za neustrezno naÄrtovanje prehrane športnika. RazliÄna PD so pomembna predvsem v kratkoroÄnih prehranskih strategijah, ko je potrebno prilagoditi vnose energije in posameznih hranil specifiÄnim presnovnim zahtevam vadbe in regeneracije ter tekmovanj in normalna prehrana ni mogoÄa. Ker je pri urejeni športnikovi prehrani vloga PD relativno majhna, je to verjetno tudi dodaten vzrok, da so dokazi za uporabo PD z namenom podpore zdravja in regeneracije ter morebitnih ergogenih uÄinkov relativno slabi. Zato se njihova uporaba svetuje le na podlagi poprejšnje prehranske obravnave in v skladu z trenutnimi strokovnimi priporoÄili. Prehranska obravnava športnika je pomembna tudi z vidika varovanja športnikovega zdravja pred neželenimi sopojavi uživanja razliÄnih prehranskih dopolnil in prepreÄevanja negativnih interakcij PD z zdravili, ki jih športnik (mogoÄe) uživa (2). Na naÄin bo zagotovljena varna uporaba PD in dosežen njihov optimalni doprinos k športnikovemu zdravju in zmogljivosti.
Viri
1. Maughan RJ, Burke LM, Dvorak J, Larson-Meyer ED, Peeling P, Phillips SM, et al. 10C consensus statement: dietary supple-ments and the high-performance athlete. BrJ Sports Med 2018; 52(7): 439-455.
2. Larson-Meyer DE, Woolf K, Burke LM. Assessment of nutrient status in athletes and the need for supplementation. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2018; 28(2):139-158.
Zdravnik, vodja Enote za kliniÄno prehrano
01 Ljubljana
nkozjekonko-Lsi
36
SI ŠE ŽELIMO IN/ALI MORAMO SODELOVATI?
Andrej Kastelic
Avtor v uvodu predstavlja razloge za organiziranje slovenskih konferenc o zdravljenju odvisnosti in nacionalnih simpozijev o okužbi z virusom hepatitisa C pri osebah, ki uporabljajo droge. Kako prepreÄiti in zmanjšati škodo, ki je posledica ne le jemanja psihoaktivnih snovi temveÄ tudi naših odnosov, pomanjkanja razumevanja in spoštovanja, s premalo ali niÄ interesa obvladovati svoje vedenje, ne škoditi sebi in drugim. ÄŒe vsi skupaj nismo varni in ne verjamemo v možnost spremembe, je to skoraj nemogoÄe narediti. Razmišljal bo o nekaterih možnostih in ovirah pri obravnavi oseb, ki so okužene z virusom hepatitisa C, ki so žrtve ali storilci nasilja, ki želijo na neustrezen naÄin spreminjati svojo samopodobo vkljuÄno s tistimi, ki jih uvršÄamo v tako imenovane ranljive skupine in tudi tistimi, ki jim je bila odvzeta prostost.
Ali še imamo moÄ spreminjati zadeve in si znati pri tem pridobiti ustrezno sodelovanje ne le oseb v stiski temveÄ tudi tistih, ki bi nam morali prisluhniti in nam pomagali ustvarjati pogoje za bolj varno in zdravo življenje?
Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Univerzitetna psihiatriÄna klinika Ljubljana
GrabloviÄeva 48, 1000 Ljubljana
andrej.kastelic@guestames.si