Delavnica no3objavljeno: 30. 11. 2009
11.9.2009 smo se udeležili 3. delavnice
v sklopu projekta Podpora za civilni dialog in partnerstvo pri spoprijemu s problematiko drog, z naslovom »Možnosti za mreženje in povezovanje NVO na področju dela s starši uživalcev drog«.
Delavnico je vodil dr. Bogdan Polajnar. Poleg treh svitovcev so na delavnici sodelovali predstavniki društev Karitas, Zdrava pot, Želva, Vir, Altra in Stigma.
Pri pregledu stanja in odprtih problemov NVO na področju dela s starši uživalcev drog smo prišli do nekaterih ugotovitev:
- Neustrezna in ne-enakomerna pokritost RS po vseh regijah in občinah
- Premalo ustreznega kadra
- Ni enotnih kriterijev za usmerjanje uporabnikov (triaža)
- Neizkoriščenost nekaterih NVO
- Neorganiziranost pri mreženju – ozka grla in sočasna neizkoriščenost kapacitet in kadra NVO
- Doktrinarna zastarelost in strokovna nedodelanost programov
Hkrati pa smo v sklopu delavnic naredili skupno dve vaji.
Prva vaja je bila ustvarjanje idej na postavljeno vprašanje, kako lahko NVO v RS bolje sodeluje na področju dela s starši uživalcev drog. Pri tem smo uporabljali tehniko “brainstorming” in prišli do naslednjih idej:
- Skupna spletna stran
- Terensko delo z enotnim inf. sistemom
- Enotna baza podatkov prvega kontakta
- Info točka
- Raziskovanje potreb starš⁞ev
- Javno poznavanje konkretnih oseb v vsaki organizaciji v smislu pristojnosti za kontaktno delo s starši uživalcev drog
- Enotna telefonska številka na območju RS v smislu klica v sili
- Skupno reklamiranje dejavnosti
- Pošiljanje ponudb kar na slepo
- Povezovanje staršev iz cele Slovenije
- Motiviranje aktivnih staršev za novačenje in povezovanje
- Enotna informacija o odvisnikih
- Postavitev reprezentativnega direktorja vseh društvev v zvezi NVO
Druga vaja pa je bila namenjena iskanju konkretnih idej pri povezovanju NVO. Ugotovitne iz naše skupine prikazuje naslednji diagram.
Diagram prikazuje možne povezave med NVO, puščica pa nakazuje smer te povezave. Pri možnih povezavah smo izhajali predvsem iz potreb, ki jih ima konkretno društvo oz. problemskega stanja, ki bi ga bilo mogoče bolje reševati.
11.9.2009 smo se udeležili 3. delavnice
v sklopu projekta Podpora za civilni dialog in partnerstvo pri spoprijemu s problematiko drog, z naslovom »Možnosti za mreženje in povezovanje NVO na področju dela s starši uživalcev drog«.
Delavnico je vodil dr. Bogdan Polajnar. Poleg treh svitovcev so na delavnici sodelovali predstavniki društev Karitas, Zdrava pot, Želva, Vir, Altra in Stigma.
Pri pregledu stanja in odprtih problemov NVO na področju dela s starši uživalcev drog smo prišli do nekaterih ugotovitev:
- Neustrezna in ne-enakomerna pokritost RS po vseh regijah in občinah
- Premalo ustreznega kadra
- Ni enotnih kriterijev za usmerjanje uporabnikov (triaža)
- Neizkoriščenost nekaterih NVO
- Neorganiziranost pri mreženju – ozka grla in sočasna neizkoriščenost kapacitet in kadra NVO
- Doktrinarna zastarelost in strokovna nedodelanost programov
Hkrati pa smo v sklopu delavnic naredili skupno dve vaji.
Prva vaja je bila ustvarjanje idej na postavljeno vprašanje, kako lahko NVO v RS bolje sodeluje na področju dela s starši uživalcev drog. Pri tem smo uporabljali tehniko “brainstorming” in prišli do naslednjih idej:
- Skupna spletna stran
- Terensko delo z enotnim inf. sistemom
- Enotna baza podatkov prvega kontakta
- Info točka
- Raziskovanje potreb starš⁞ev
- Javno poznavanje konkretnih oseb v vsaki organizaciji v smislu pristojnosti za kontaktno delo s starši uživalcev drog
- Enotna telefonska številka na območju RS v smislu klica v sili
- Skupno reklamiranje dejavnosti
- Pošiljanje ponudb kar na slepo
- Povezovanje staršev iz cele Slovenije
- Motiviranje aktivnih staršev za novačenje in povezovanje
- Enotna informacija o odvisnikih
- Postavitev reprezentativnega direktorja vseh društvev v zvezi NVO
Druga vaja pa je bila namenjena iskanju konkretnih idej pri povezovanju NVO. Ugotovitne iz naše skupine prikazuje naslednji diagram.
Diagram prikazuje možne povezave med NVO, puščica pa nakazuje smer te povezave. Pri možnih povezavah smo izhajali predvsem iz potreb, ki jih ima konkretno društvo oz. problemskega stanja, ki bi ga bilo mogoče bolje reševati.
