Pismo poslancemobjavljeno: 14. 10. 2019
DZ RS
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide
gp@dz-rs.si
9. oktober 2019
APEL ZA DVIG PRORAÄŒUNSKIH SREDSTEV ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA (v PDF obliki )
Spoštovane Älanice in Älani odbora za odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!
Izvajalci socialnovarstvenih programov se na vas obraÄamo z apelom glede prihodnosti naših programov. Smo eden osnovnih Älenov sistema socialnega varstva, v letu 2018 je bilo v naše programe vkljuÄenih 159.583 uporabnikov. Gre za najbolj ranljive posameznike, ki so bili tekom svojega življenja pogosto prezrti. K nam prihajajo zlorabljeni, pretepeni, zavrženi s strani družbe, Äustveno otopeli, prezrti v svojih družinah, brez smisla v življenju in ne redko brez izhoda. Skupaj z njimi išÄemo poti nazaj v Äloveka vredno življenje. Marsikdo med njimi se po zakljuÄenih programih vrne v družbo kot davkoplaÄevalec, ima socialno mrežo, skrbi zase in za ljudi ob sebi.
ÄŒeprav so socialnovarstveni programi zakonsko definirani kot dopolnilo javnih socialnovarstvenih storitev, gre v resnici na številnih podroÄjih za osnovno in edino obliko pomoÄi uporabnikom. Programi za brezdomce, dnevni centri na podroÄju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti za zasvojene in mnogi drugi ne poznajo alternativ; Äe jih ne bi bilo, bi uporabniki enostavno ostali brez podpore in pomoÄi. Za uÄinkovitimi programi stojijo izkušeni in usposobljeni delavci. Pri delu z ranljivimi osebami, je odnos, ki ga vzpostavi delavec, kljuÄen. ÄŒe želimo imeti dober kader, moramo vanj vlagati. Najmanj, kar je, je nujno, da je obravnavan enakovredno kot kolegi v javnem sektorju: da dobi primerljivo plaÄo, da se mu omogoÄi napredovanje. Tukaj se pa zaplete. Zaradi s strani ministrstva za delo prenizko postavljenih plaÄnih pavšalov izvajalci socialnovarstvenih programov ne moremo slediti niti kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kaj šele da bi naše delavce primerno stimulirali. IzraÄuni kažejo, da znaša na letni ravni razlika med pavšalom, ki ga priznava in izplaÄuje ministrstvo, in plaÄo, kot jo predvideva kolektivna pogodba, od tisoÄ evrov v primeru zaÄetnika do 15 tisoÄ evrov pri izkušenih kadrih.
Pristojno ministrstvo je s problemom seznanjeno že vrsto let in ga tudi javno priznava: »Zavedamo se, da plaÄe zaposlenih v socialno varstvenih programih ne odražajo zahtevnosti dela zaposlenih, da je delo obsežno, da so dobro usposobljeni strokovni delavci neprecenljivi in da so širitve nekaterih programov nujne.« (Iz pisma MDDSZ, 19. 9 .2019)
Letošnjega junija nam je na skupnih usklajevanjih zato zagotovilo, da se bodo sredstva za socialnovarstvene programe v letu 2020 konÄno povišala za tri milijone evrov, ki se jih bo namenilo v korekcijo plaÄ. Dogovor nam je bila nato še veÄkrat potrjen, našim delavcem pa dane obljube. Nato pa smo bili septembra postavljeni pred izvršeno dejstvo, da obljube veÄ ne veljajo in da dviga sredstev preprosto ne bo.
Izvajalci socialnovarstvenih programov seveda nismo slepi za finanÄne omejitve. Razumemo, da se ne da potrošiti, veÄ kot je. In tudi, da je v Äasu konjukture vendarle treba tudi varÄevati za slabše Äase. Vendar pa moramo spomniti, da se na naših programih varÄuje že od Äasa krize, od 2012 naprej. In to ne glede na to, da se je ministrstvo za delo že takrat jasno zavezalo, da bo sredstva »vrnilo«, ko se bodo varÄevalni ukrepi sprostili. Danes, konec leta 2019, višini iz leta 2011 nismo niti blizu. Vmes se je regres javnim uslužbencem poveÄal za približno 20 %, plaÄa strokovnih delavcev v socialnem varstvu znotraj javnega sektorja se je po podatkih ministrstva za javno upravo od 2015 do 2019 dvignila za 8 %, povpreÄna plaÄa strokovnih sodelavcev pa za 16 %. Naši delavci pa še vedno ostajajo tam, kjer so bili 2012. Zato odhajajo. Jasno povedo, da zaradi slabih plaÄ in pogojev dela. Nekateri programi se namreÄ izvajajo vse dni v letu, tudi ob praznikih, ob tem smo v svojem prostem Äasu pogosto na razpolago za krizne intervencije. Odhajajo, ker si želijo biti cenjeni in enakopravno obravnavani. Odhajajo preprosto zato, ker so drugje bolje plaÄani. To se je na programih že zaÄelo poznati. Absentizem v organizacijah presega vse razumne meje in krepko presega slovensko povpreÄje. Ne samo, da je kader podcenjen glede plaÄil, kadra je premalo! Ob objavljenih prostih delovnih mestih se kandidati veÄ ne prijavljajo, ali pa si, tudi Äe jim je delo zanimivo, ob informaciji o višini plaÄe, hitro premislijo. Zanimivi smo edino za mlad kadar, ki si želi pridobivati nove izkušnje. Ta kader je dragocen, ampak želimo ga ohraniti, ne samo usposobiti!
Spoštovane poslanke in poslanci, sistem socialnovarstvenih programov se je postavljal 25 let, zato ne dovolite, da bo zdaj razpadel! Še naprej se želimo ukvarjati z razvojem in kvaliteto programov, ne pa s tem, kako bomo preživeli. Zato apeliramo na vas, da ob obravnavi predlogov proraÄunov za 2020 in 2021 ustrezno povišate sredstva na postavki 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov SV.
S spoštovanjem,
izvajalci socialno varstvenih programov:
- Društva Altra, Dr. Suzana Oreški, predsednica
- Društvo Ars Vitae, Polona Toplak, predsednica
- Društvo Center za pomoÄ mladim, Janez Arh, predsednik
- Društvo distrofikov Slovenije, Iztok Mrak, strokovni vodja posebnih socialnih programov
- Društvo gluhih in naglušnih Celje, Sibila ÄŒater, sekretarka
- Društvo Hiša in Center za brezdomne osebe, Brigita Šinigoj, predsednica in strokovna delavka
- Društvo IndiJanez - Center Šteker, Ramiz Derlić, predsednik
- Društvo Kralji ulice, Bojan Kuljanac, predsednik
- Društvo MUZA, Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA, Andreja Modrin Švab, odgovorna oseba in strokovna vodja Vesna Šolar
- Društvo Mozaik, društvo za socialno vkljuÄenost, Murska Sobota, Lili MiloševiÄ, predsednica
- Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja Zabukovec Kerin, predsednica
- Društvo Novi Paradoks, SreÄko Brumen, predsednik
- Društvo Ozara Slovenija, Boštjan Repnik, direktor Društvo POT – pomoÄ zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim Ilirska Bistrica, Romano Brozina, Strokovni vodja programa
- Društvo Projekt ÄŒlovek, mag. Suzana Puntar, predsednica
- Društvo Regionalna varna hiša, Suzi Kvas, predsednica,
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja Plaz, predsednica
- Društvo SreÄanje, Toni KoÄevar, predsednik
- Društvo Stigma, Borut Bah, predsednik in Sabina Zorec, vodja programa Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog
- Društvo Svetovalni svet, Ana Ziherl, predsednica
- Društvo SVIT Koper, dr. Vesna Grahovac, predsednica in mag. Žanin ÄŒopi, strokovna vodja programa
- Društvo Šent, Mag. Nace KovaÄ, izvršni direktor
- Društvo varnega zavetja Pomurja, Darinka Štuhec, predsednica
- Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek, Ivanka BerÄan, predsednica
- Društvo za pomoÄ zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije »UP«, Barbara Ham, predsednica in Sandra Vitas, strokovna vodja programa
- Društvo za pomoÄ Å¾enskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, Staša Sitar, predsednica
- Društvo za preventivno delo, Zoran Maksimović, predsednik
- Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Branka Bukovec, predsednica
- Društvo Zaupni telefon Samarijan, Sonja Cestnik Molek, predsednica
- Društvo za urejeno življenje – ABSTINENT, Štefan Lepoša, predsednik
- Društvo Zdrava pot, Petra Kac, predsednica
- Društvo Žarek upanja, Nataša Sorko, predsednica
- Društvo Ženska svetovalnica, Lucija Užmah, predsednica
- Društvo življenje brez nasilja Novo mesto, Natalija PetakoviÄ, predsednica
- Društvo Družinski in Mladinski center Cerklje, Irena Zajec, strokovna vodja
- Družinski center mir, Polonca MajcenoviÄ, direktorica
- Inštitut VIR, Anita Leskovšek Feldin, v.d. direktorice
- Javni zavod Socio, Suzi Kvas, direktorica
- MedobÄinsko društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, Igor Miljavec, predsednik, Petra Figelj, Edvard Strosar in Kristina Rupnik, strokovni delavci
- Prelomi - Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje, dr. Alenka Hebar LavriÄ,
- Slovenska filantropija, Tereza Novak, izvršna direktorica
- Škofijska Karitas Koper, Darja Zver, strokovna vodja
- DC za brezdomce Bertoki Varna hiša Maribor – pomoÄ ob nasilju v družini,
- Center za socialno delo Maribor Anka Fingušt, Strokovni vodja programa
- ZavetišÄa za ženske in otroke žrtve nasilja Pepcin dom,
- Center za socialno delo Posavje Simona Vogrinc, strokovna vodja
- Zavod Emma
- Zavod Franko Maribor, Iva Anžlovar, direktorica
- Zavod Pelikan-Karitas, Jože Gornik, v. d. direktorja in Mag. Drago SukiÄ, strokovni vodja
- Združenja DrogArt, Dr. Matej Sande, predsednik
- Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN, dr. Simona GerenÄer Pegan, sekretarka združenja
- Zveza društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, predsednik
- Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Zorica Škorc, predsednica
- Zveza prijateljev mladine Slovenije, Breda Krašna, generalna sekretarka
- Center za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka Marija Jezeršek, strokovna sodelavka za prejemke in oprostitve II
DZ RS
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide
gp@dz-rs.si
9. oktober 2019
APEL ZA DVIG PRORAÄŒUNSKIH SREDSTEV ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA (v PDF obliki )
Spoštovane Älanice in Älani odbora za odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!
Izvajalci socialnovarstvenih programov se na vas obraÄamo z apelom glede prihodnosti naših programov. Smo eden osnovnih Älenov sistema socialnega varstva, v letu 2018 je bilo v naše programe vkljuÄenih 159.583 uporabnikov. Gre za najbolj ranljive posameznike, ki so bili tekom svojega življenja pogosto prezrti. K nam prihajajo zlorabljeni, pretepeni, zavrženi s strani družbe, Äustveno otopeli, prezrti v svojih družinah, brez smisla v življenju in ne redko brez izhoda. Skupaj z njimi išÄemo poti nazaj v Äloveka vredno življenje. Marsikdo med njimi se po zakljuÄenih programih vrne v družbo kot davkoplaÄevalec, ima socialno mrežo, skrbi zase in za ljudi ob sebi.
ÄŒeprav so socialnovarstveni programi zakonsko definirani kot dopolnilo javnih socialnovarstvenih storitev, gre v resnici na številnih podroÄjih za osnovno in edino obliko pomoÄi uporabnikom. Programi za brezdomce, dnevni centri na podroÄju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti za zasvojene in mnogi drugi ne poznajo alternativ; Äe jih ne bi bilo, bi uporabniki enostavno ostali brez podpore in pomoÄi. Za uÄinkovitimi programi stojijo izkušeni in usposobljeni delavci. Pri delu z ranljivimi osebami, je odnos, ki ga vzpostavi delavec, kljuÄen. ÄŒe želimo imeti dober kader, moramo vanj vlagati. Najmanj, kar je, je nujno, da je obravnavan enakovredno kot kolegi v javnem sektorju: da dobi primerljivo plaÄo, da se mu omogoÄi napredovanje. Tukaj se pa zaplete. Zaradi s strani ministrstva za delo prenizko postavljenih plaÄnih pavšalov izvajalci socialnovarstvenih programov ne moremo slediti niti kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kaj šele da bi naše delavce primerno stimulirali. IzraÄuni kažejo, da znaša na letni ravni razlika med pavšalom, ki ga priznava in izplaÄuje ministrstvo, in plaÄo, kot jo predvideva kolektivna pogodba, od tisoÄ evrov v primeru zaÄetnika do 15 tisoÄ evrov pri izkušenih kadrih.
Pristojno ministrstvo je s problemom seznanjeno že vrsto let in ga tudi javno priznava: »Zavedamo se, da plaÄe zaposlenih v socialno varstvenih programih ne odražajo zahtevnosti dela zaposlenih, da je delo obsežno, da so dobro usposobljeni strokovni delavci neprecenljivi in da so širitve nekaterih programov nujne.« (Iz pisma MDDSZ, 19. 9 .2019)
Letošnjega junija nam je na skupnih usklajevanjih zato zagotovilo, da se bodo sredstva za socialnovarstvene programe v letu 2020 konÄno povišala za tri milijone evrov, ki se jih bo namenilo v korekcijo plaÄ. Dogovor nam je bila nato še veÄkrat potrjen, našim delavcem pa dane obljube. Nato pa smo bili septembra postavljeni pred izvršeno dejstvo, da obljube veÄ ne veljajo in da dviga sredstev preprosto ne bo.
Izvajalci socialnovarstvenih programov seveda nismo slepi za finanÄne omejitve. Razumemo, da se ne da potrošiti, veÄ kot je. In tudi, da je v Äasu konjukture vendarle treba tudi varÄevati za slabše Äase. Vendar pa moramo spomniti, da se na naših programih varÄuje že od Äasa krize, od 2012 naprej. In to ne glede na to, da se je ministrstvo za delo že takrat jasno zavezalo, da bo sredstva »vrnilo«, ko se bodo varÄevalni ukrepi sprostili. Danes, konec leta 2019, višini iz leta 2011 nismo niti blizu. Vmes se je regres javnim uslužbencem poveÄal za približno 20 %, plaÄa strokovnih delavcev v socialnem varstvu znotraj javnega sektorja se je po podatkih ministrstva za javno upravo od 2015 do 2019 dvignila za 8 %, povpreÄna plaÄa strokovnih sodelavcev pa za 16 %. Naši delavci pa še vedno ostajajo tam, kjer so bili 2012. Zato odhajajo. Jasno povedo, da zaradi slabih plaÄ in pogojev dela. Nekateri programi se namreÄ izvajajo vse dni v letu, tudi ob praznikih, ob tem smo v svojem prostem Äasu pogosto na razpolago za krizne intervencije. Odhajajo, ker si želijo biti cenjeni in enakopravno obravnavani. Odhajajo preprosto zato, ker so drugje bolje plaÄani. To se je na programih že zaÄelo poznati. Absentizem v organizacijah presega vse razumne meje in krepko presega slovensko povpreÄje. Ne samo, da je kader podcenjen glede plaÄil, kadra je premalo! Ob objavljenih prostih delovnih mestih se kandidati veÄ ne prijavljajo, ali pa si, tudi Äe jim je delo zanimivo, ob informaciji o višini plaÄe, hitro premislijo. Zanimivi smo edino za mlad kadar, ki si želi pridobivati nove izkušnje. Ta kader je dragocen, ampak želimo ga ohraniti, ne samo usposobiti!
Spoštovane poslanke in poslanci, sistem socialnovarstvenih programov se je postavljal 25 let, zato ne dovolite, da bo zdaj razpadel! Še naprej se želimo ukvarjati z razvojem in kvaliteto programov, ne pa s tem, kako bomo preživeli. Zato apeliramo na vas, da ob obravnavi predlogov proraÄunov za 2020 in 2021 ustrezno povišate sredstva na postavki 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov SV.
S spoštovanjem,
izvajalci socialno varstvenih programov:
- Društva Altra, Dr. Suzana Oreški, predsednica
- Društvo Ars Vitae, Polona Toplak, predsednica
- Društvo Center za pomoÄ mladim, Janez Arh, predsednik
- Društvo distrofikov Slovenije, Iztok Mrak, strokovni vodja posebnih socialnih programov
- Društvo gluhih in naglušnih Celje, Sibila ÄŒater, sekretarka
- Društvo Hiša in Center za brezdomne osebe, Brigita Šinigoj, predsednica in strokovna delavka
- Društvo IndiJanez - Center Šteker, Ramiz Derlić, predsednik
- Društvo Kralji ulice, Bojan Kuljanac, predsednik
- Društvo MUZA, Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA, Andreja Modrin Švab, odgovorna oseba in strokovna vodja Vesna Šolar
- Društvo Mozaik, društvo za socialno vkljuÄenost, Murska Sobota, Lili MiloševiÄ, predsednica
- Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja Zabukovec Kerin, predsednica
- Društvo Novi Paradoks, SreÄko Brumen, predsednik
- Društvo Ozara Slovenija, Boštjan Repnik, direktor Društvo POT – pomoÄ zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim Ilirska Bistrica, Romano Brozina, Strokovni vodja programa
- Društvo Projekt ÄŒlovek, mag. Suzana Puntar, predsednica
- Društvo Regionalna varna hiša, Suzi Kvas, predsednica,
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja Plaz, predsednica
- Društvo SreÄanje, Toni KoÄevar, predsednik
- Društvo Stigma, Borut Bah, predsednik in Sabina Zorec, vodja programa Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog
- Društvo Svetovalni svet, Ana Ziherl, predsednica
- Društvo SVIT Koper, dr. Vesna Grahovac, predsednica in mag. Žanin ÄŒopi, strokovna vodja programa
- Društvo Šent, Mag. Nace KovaÄ, izvršni direktor
- Društvo varnega zavetja Pomurja, Darinka Štuhec, predsednica
- Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek, Ivanka BerÄan, predsednica
- Društvo za pomoÄ zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije »UP«, Barbara Ham, predsednica in Sandra Vitas, strokovna vodja programa
- Društvo za pomoÄ Å¾enskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, Staša Sitar, predsednica
- Društvo za preventivno delo, Zoran Maksimović, predsednik
- Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Branka Bukovec, predsednica
- Društvo Zaupni telefon Samarijan, Sonja Cestnik Molek, predsednica
- Društvo za urejeno življenje – ABSTINENT, Štefan Lepoša, predsednik
- Društvo Zdrava pot, Petra Kac, predsednica
- Društvo Žarek upanja, Nataša Sorko, predsednica
- Društvo Ženska svetovalnica, Lucija Užmah, predsednica
- Društvo življenje brez nasilja Novo mesto, Natalija PetakoviÄ, predsednica
- Društvo Družinski in Mladinski center Cerklje, Irena Zajec, strokovna vodja
- Družinski center mir, Polonca MajcenoviÄ, direktorica
- Inštitut VIR, Anita Leskovšek Feldin, v.d. direktorice
- Javni zavod Socio, Suzi Kvas, direktorica
- MedobÄinsko društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, Igor Miljavec, predsednik, Petra Figelj, Edvard Strosar in Kristina Rupnik, strokovni delavci
- Prelomi - Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje, dr. Alenka Hebar LavriÄ,
- Slovenska filantropija, Tereza Novak, izvršna direktorica
- Škofijska Karitas Koper, Darja Zver, strokovna vodja
- DC za brezdomce Bertoki Varna hiša Maribor – pomoÄ ob nasilju v družini,
- Center za socialno delo Maribor Anka Fingušt, Strokovni vodja programa
- ZavetišÄa za ženske in otroke žrtve nasilja Pepcin dom,
- Center za socialno delo Posavje Simona Vogrinc, strokovna vodja
- Zavod Emma
- Zavod Franko Maribor, Iva Anžlovar, direktorica
- Zavod Pelikan-Karitas, Jože Gornik, v. d. direktorja in Mag. Drago SukiÄ, strokovni vodja
- Združenja DrogArt, Dr. Matej Sande, predsednik
- Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN, dr. Simona GerenÄer Pegan, sekretarka združenja
- Zveza društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, predsednik
- Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Zorica Škorc, predsednica
- Zveza prijateljev mladine Slovenije, Breda Krašna, generalna sekretarka
- Center za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka Marija Jezeršek, strokovna sodelavka za prejemke in oprostitve II