Pismo poslancemobjavljeno: 14. 10. 2019
DZ RS
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide
gp@dz-rs.si
9. oktober 2019
APEL ZA DVIG PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA (v PDF obliki )
Spoštovane članice in člani odbora za odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!
Izvajalci socialnovarstvenih programov se na vas obračamo z apelom glede prihodnosti naših programov. Smo eden osnovnih členov sistema socialnega varstva, v letu 2018 je bilo v naše programe vključenih 159.583 uporabnikov. Gre za najbolj ranljive posameznike, ki so bili tekom svojega življenja pogosto prezrti. K nam prihajajo zlorabljeni, pretepeni, zavrženi s strani družbe, čustveno otopeli, prezrti v svojih družinah, brez smisla v življenju in ne redko brez izhoda. Skupaj z njimi iščemo poti nazaj v človeka vredno življenje. Marsikdo med njimi se po zaključenih programih vrne v družbo kot davkoplačevalec, ima socialno mrežo, skrbi zase in za ljudi ob sebi.
Čeprav so socialnovarstveni programi zakonsko definirani kot dopolnilo javnih socialnovarstvenih storitev, gre v resnici na številnih področjih za osnovno in edino obliko pomoči uporabnikom. Programi za brezdomce, dnevni centri na področju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti za zasvojene in mnogi drugi ne poznajo alternativ; če jih ne bi bilo, bi uporabniki enostavno ostali brez podpore in pomoči. Za učinkovitimi programi stojijo izkušeni in usposobljeni delavci. Pri delu z ranljivimi osebami, je odnos, ki ga vzpostavi delavec, ključen. Če želimo imeti dober kader, moramo vanj vlagati. Najmanj, kar je, je nujno, da je obravnavan enakovredno kot kolegi v javnem sektorju: da dobi primerljivo plačo, da se mu omogoči napredovanje. Tukaj se pa zaplete. Zaradi s strani ministrstva za delo prenizko postavljenih plačnih pavšalov izvajalci socialnovarstvenih programov ne moremo slediti niti kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kaj šele da bi naše delavce primerno stimulirali. Izračuni kažejo, da znaša na letni ravni razlika med pavšalom, ki ga priznava in izplačuje ministrstvo, in plačo, kot jo predvideva kolektivna pogodba, od tisoč evrov v primeru začetnika do 15 tisoč evrov pri izkušenih kadrih.
Pristojno ministrstvo je s problemom seznanjeno že vrsto let in ga tudi javno priznava: »Zavedamo se, da plače zaposlenih v socialno varstvenih programih ne odražajo zahtevnosti dela zaposlenih, da je delo obsežno, da so dobro usposobljeni strokovni delavci neprecenljivi in da so širitve nekaterih programov nujne.« (Iz pisma MDDSZ, 19. 9 .2019)
Letošnjega junija nam je na skupnih usklajevanjih zato zagotovilo, da se bodo sredstva za socialnovarstvene programe v letu 2020 končno povišala za tri milijone evrov, ki se jih bo namenilo v korekcijo plač. Dogovor nam je bila nato še večkrat potrjen, našim delavcem pa dane obljube. Nato pa smo bili septembra postavljeni pred izvršeno dejstvo, da obljube več ne veljajo in da dviga sredstev preprosto ne bo.
Izvajalci socialnovarstvenih programov seveda nismo slepi za finančne omejitve. Razumemo, da se ne da potrošiti, več kot je. In tudi, da je v času konjukture vendarle treba tudi varčevati za slabše čase. Vendar pa moramo spomniti, da se na naših programih varčuje že od časa krize, od 2012 naprej. In to ne glede na to, da se je ministrstvo za delo že takrat jasno zavezalo, da bo sredstva »vrnilo«, ko se bodo varčevalni ukrepi sprostili. Danes, konec leta 2019, višini iz leta 2011 nismo niti blizu. Vmes se je regres javnim uslužbencem povečal za približno 20 %, plača strokovnih delavcev v socialnem varstvu znotraj javnega sektorja se je po podatkih ministrstva za javno upravo od 2015 do 2019 dvignila za 8 %, povprečna plača strokovnih sodelavcev pa za 16 %. Naši delavci pa še vedno ostajajo tam, kjer so bili 2012. Zato odhajajo. Jasno povedo, da zaradi slabih plač in pogojev dela. Nekateri programi se namreč izvajajo vse dni v letu, tudi ob praznikih, ob tem smo v svojem prostem času pogosto na razpolago za krizne intervencije. Odhajajo, ker si želijo biti cenjeni in enakopravno obravnavani. Odhajajo preprosto zato, ker so drugje bolje plačani. To se je na programih že začelo poznati. Absentizem v organizacijah presega vse razumne meje in krepko presega slovensko povprečje. Ne samo, da je kader podcenjen glede plačil, kadra je premalo! Ob objavljenih prostih delovnih mestih se kandidati več ne prijavljajo, ali pa si, tudi če jim je delo zanimivo, ob informaciji o višini plače, hitro premislijo. Zanimivi smo edino za mlad kadar, ki si želi pridobivati nove izkušnje. Ta kader je dragocen, ampak želimo ga ohraniti, ne samo usposobiti!
Spoštovane poslanke in poslanci, sistem socialnovarstvenih programov se je postavljal 25 let, zato ne dovolite, da bo zdaj razpadel! Še naprej se želimo ukvarjati z razvojem in kvaliteto programov, ne pa s tem, kako bomo preživeli. Zato apeliramo na vas, da ob obravnavi predlogov proračunov za 2020 in 2021 ustrezno povišate sredstva na postavki 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov SV.
S spoštovanjem,
izvajalci socialno varstvenih programov:
- Društva Altra, Dr. Suzana Oreški, predsednica
- Društvo Ars Vitae, Polona Toplak, predsednica
- Društvo Center za pomoč mladim, Janez Arh, predsednik
- Društvo distrofikov Slovenije, Iztok Mrak, strokovni vodja posebnih socialnih programov
- Društvo gluhih in naglušnih Celje, Sibila Čater, sekretarka
- Društvo Hiša in Center za brezdomne osebe, Brigita Šinigoj, predsednica in strokovna delavka
- Društvo IndiJanez - Center Šteker, Ramiz Derlić, predsednik
- Društvo Kralji ulice, Bojan Kuljanac, predsednik
- Društvo MUZA, Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA, Andreja Modrin Švab, odgovorna oseba in strokovna vodja Vesna Šolar
- Društvo Mozaik, društvo za socialno vključenost, Murska Sobota, Lili Miloševič, predsednica
- Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja Zabukovec Kerin, predsednica
- Društvo Novi Paradoks, Srečko Brumen, predsednik
- Društvo Ozara Slovenija, Boštjan Repnik, direktor Društvo POT – pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim Ilirska Bistrica, Romano Brozina, Strokovni vodja programa
- Društvo Projekt Človek, mag. Suzana Puntar, predsednica
- Društvo Regionalna varna hiša, Suzi Kvas, predsednica,
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja Plaz, predsednica
- Društvo Srečanje, Toni Kočevar, predsednik
- Društvo Stigma, Borut Bah, predsednik in Sabina Zorec, vodja programa Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog
- Društvo Svetovalni svet, Ana Ziherl, predsednica
- Društvo SVIT Koper, dr. Vesna Grahovac, predsednica in mag. Žanin Čopi, strokovna vodja programa
- Društvo Šent, Mag. Nace Kovač, izvršni direktor
- Društvo varnega zavetja Pomurja, Darinka Štuhec, predsednica
- Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek, Ivanka Berčan, predsednica
- Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije »UP«, Barbara Ham, predsednica in Sandra Vitas, strokovna vodja programa
- Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, Staša Sitar, predsednica
- Društvo za preventivno delo, Zoran Maksimović, predsednik
- Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Branka Bukovec, predsednica
- Društvo Zaupni telefon Samarijan, Sonja Cestnik Molek, predsednica
- Društvo za urejeno življenje – ABSTINENT, Štefan Lepoša, predsednik
- Društvo Zdrava pot, Petra Kac, predsednica
- Društvo Žarek upanja, Nataša Sorko, predsednica
- Društvo Ženska svetovalnica, Lucija Užmah, predsednica
- Društvo življenje brez nasilja Novo mesto, Natalija Petakovič, predsednica
- Društvo Družinski in Mladinski center Cerklje, Irena Zajec, strokovna vodja
- Družinski center mir, Polonca Majcenovič, direktorica
- Inštitut VIR, Anita Leskovšek Feldin, v.d. direktorice
- Javni zavod Socio, Suzi Kvas, direktorica
- Medobčinsko društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, Igor Miljavec, predsednik, Petra Figelj, Edvard Strosar in Kristina Rupnik, strokovni delavci
- Prelomi - Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje, dr. Alenka Hebar Lavrič,
- Slovenska filantropija, Tereza Novak, izvršna direktorica
- Škofijska Karitas Koper, Darja Zver, strokovna vodja
- DC za brezdomce Bertoki Varna hiša Maribor – pomoč ob nasilju v družini,
- Center za socialno delo Maribor Anka Fingušt, Strokovni vodja programa
- Zavetišča za ženske in otroke žrtve nasilja Pepcin dom,
- Center za socialno delo Posavje Simona Vogrinc, strokovna vodja
- Zavod Emma
- Zavod Franko Maribor, Iva Anžlovar, direktorica
- Zavod Pelikan-Karitas, Jože Gornik, v. d. direktorja in Mag. Drago Sukič, strokovni vodja
- Združenja DrogArt, Dr. Matej Sande, predsednik
- Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN, dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka združenja
- Zveza društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, predsednik
- Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Zorica Škorc, predsednica
- Zveza prijateljev mladine Slovenije, Breda Krašna, generalna sekretarka
- Center za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka Marija Jezeršek, strokovna sodelavka za prejemke in oprostitve II
DZ RS
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide
gp@dz-rs.si
9. oktober 2019
APEL ZA DVIG PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA (v PDF obliki )
Spoštovane članice in člani odbora za odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!
Izvajalci socialnovarstvenih programov se na vas obračamo z apelom glede prihodnosti naših programov. Smo eden osnovnih členov sistema socialnega varstva, v letu 2018 je bilo v naše programe vključenih 159.583 uporabnikov. Gre za najbolj ranljive posameznike, ki so bili tekom svojega življenja pogosto prezrti. K nam prihajajo zlorabljeni, pretepeni, zavrženi s strani družbe, čustveno otopeli, prezrti v svojih družinah, brez smisla v življenju in ne redko brez izhoda. Skupaj z njimi iščemo poti nazaj v človeka vredno življenje. Marsikdo med njimi se po zaključenih programih vrne v družbo kot davkoplačevalec, ima socialno mrežo, skrbi zase in za ljudi ob sebi.
Čeprav so socialnovarstveni programi zakonsko definirani kot dopolnilo javnih socialnovarstvenih storitev, gre v resnici na številnih področjih za osnovno in edino obliko pomoči uporabnikom. Programi za brezdomce, dnevni centri na področju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti za zasvojene in mnogi drugi ne poznajo alternativ; če jih ne bi bilo, bi uporabniki enostavno ostali brez podpore in pomoči. Za učinkovitimi programi stojijo izkušeni in usposobljeni delavci. Pri delu z ranljivimi osebami, je odnos, ki ga vzpostavi delavec, ključen. Če želimo imeti dober kader, moramo vanj vlagati. Najmanj, kar je, je nujno, da je obravnavan enakovredno kot kolegi v javnem sektorju: da dobi primerljivo plačo, da se mu omogoči napredovanje. Tukaj se pa zaplete. Zaradi s strani ministrstva za delo prenizko postavljenih plačnih pavšalov izvajalci socialnovarstvenih programov ne moremo slediti niti kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kaj šele da bi naše delavce primerno stimulirali. Izračuni kažejo, da znaša na letni ravni razlika med pavšalom, ki ga priznava in izplačuje ministrstvo, in plačo, kot jo predvideva kolektivna pogodba, od tisoč evrov v primeru začetnika do 15 tisoč evrov pri izkušenih kadrih.
Pristojno ministrstvo je s problemom seznanjeno že vrsto let in ga tudi javno priznava: »Zavedamo se, da plače zaposlenih v socialno varstvenih programih ne odražajo zahtevnosti dela zaposlenih, da je delo obsežno, da so dobro usposobljeni strokovni delavci neprecenljivi in da so širitve nekaterih programov nujne.« (Iz pisma MDDSZ, 19. 9 .2019)
Letošnjega junija nam je na skupnih usklajevanjih zato zagotovilo, da se bodo sredstva za socialnovarstvene programe v letu 2020 končno povišala za tri milijone evrov, ki se jih bo namenilo v korekcijo plač. Dogovor nam je bila nato še večkrat potrjen, našim delavcem pa dane obljube. Nato pa smo bili septembra postavljeni pred izvršeno dejstvo, da obljube več ne veljajo in da dviga sredstev preprosto ne bo.
Izvajalci socialnovarstvenih programov seveda nismo slepi za finančne omejitve. Razumemo, da se ne da potrošiti, več kot je. In tudi, da je v času konjukture vendarle treba tudi varčevati za slabše čase. Vendar pa moramo spomniti, da se na naših programih varčuje že od časa krize, od 2012 naprej. In to ne glede na to, da se je ministrstvo za delo že takrat jasno zavezalo, da bo sredstva »vrnilo«, ko se bodo varčevalni ukrepi sprostili. Danes, konec leta 2019, višini iz leta 2011 nismo niti blizu. Vmes se je regres javnim uslužbencem povečal za približno 20 %, plača strokovnih delavcev v socialnem varstvu znotraj javnega sektorja se je po podatkih ministrstva za javno upravo od 2015 do 2019 dvignila za 8 %, povprečna plača strokovnih sodelavcev pa za 16 %. Naši delavci pa še vedno ostajajo tam, kjer so bili 2012. Zato odhajajo. Jasno povedo, da zaradi slabih plač in pogojev dela. Nekateri programi se namreč izvajajo vse dni v letu, tudi ob praznikih, ob tem smo v svojem prostem času pogosto na razpolago za krizne intervencije. Odhajajo, ker si želijo biti cenjeni in enakopravno obravnavani. Odhajajo preprosto zato, ker so drugje bolje plačani. To se je na programih že začelo poznati. Absentizem v organizacijah presega vse razumne meje in krepko presega slovensko povprečje. Ne samo, da je kader podcenjen glede plačil, kadra je premalo! Ob objavljenih prostih delovnih mestih se kandidati več ne prijavljajo, ali pa si, tudi če jim je delo zanimivo, ob informaciji o višini plače, hitro premislijo. Zanimivi smo edino za mlad kadar, ki si želi pridobivati nove izkušnje. Ta kader je dragocen, ampak želimo ga ohraniti, ne samo usposobiti!
Spoštovane poslanke in poslanci, sistem socialnovarstvenih programov se je postavljal 25 let, zato ne dovolite, da bo zdaj razpadel! Še naprej se želimo ukvarjati z razvojem in kvaliteto programov, ne pa s tem, kako bomo preživeli. Zato apeliramo na vas, da ob obravnavi predlogov proračunov za 2020 in 2021 ustrezno povišate sredstva na postavki 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov SV.
S spoštovanjem,
izvajalci socialno varstvenih programov:
- Društva Altra, Dr. Suzana Oreški, predsednica
- Društvo Ars Vitae, Polona Toplak, predsednica
- Društvo Center za pomoč mladim, Janez Arh, predsednik
- Društvo distrofikov Slovenije, Iztok Mrak, strokovni vodja posebnih socialnih programov
- Društvo gluhih in naglušnih Celje, Sibila Čater, sekretarka
- Društvo Hiša in Center za brezdomne osebe, Brigita Šinigoj, predsednica in strokovna delavka
- Društvo IndiJanez - Center Šteker, Ramiz Derlić, predsednik
- Društvo Kralji ulice, Bojan Kuljanac, predsednik
- Društvo MUZA, Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA, Andreja Modrin Švab, odgovorna oseba in strokovna vodja Vesna Šolar
- Društvo Mozaik, društvo za socialno vključenost, Murska Sobota, Lili Miloševič, predsednica
- Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja Zabukovec Kerin, predsednica
- Društvo Novi Paradoks, Srečko Brumen, predsednik
- Društvo Ozara Slovenija, Boštjan Repnik, direktor Društvo POT – pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim Ilirska Bistrica, Romano Brozina, Strokovni vodja programa
- Društvo Projekt Človek, mag. Suzana Puntar, predsednica
- Društvo Regionalna varna hiša, Suzi Kvas, predsednica,
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja Plaz, predsednica
- Društvo Srečanje, Toni Kočevar, predsednik
- Društvo Stigma, Borut Bah, predsednik in Sabina Zorec, vodja programa Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog
- Društvo Svetovalni svet, Ana Ziherl, predsednica
- Društvo SVIT Koper, dr. Vesna Grahovac, predsednica in mag. Žanin Čopi, strokovna vodja programa
- Društvo Šent, Mag. Nace Kovač, izvršni direktor
- Društvo varnega zavetja Pomurja, Darinka Štuhec, predsednica
- Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek, Ivanka Berčan, predsednica
- Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije »UP«, Barbara Ham, predsednica in Sandra Vitas, strokovna vodja programa
- Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, Staša Sitar, predsednica
- Društvo za preventivno delo, Zoran Maksimović, predsednik
- Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Branka Bukovec, predsednica
- Društvo Zaupni telefon Samarijan, Sonja Cestnik Molek, predsednica
- Društvo za urejeno življenje – ABSTINENT, Štefan Lepoša, predsednik
- Društvo Zdrava pot, Petra Kac, predsednica
- Društvo Žarek upanja, Nataša Sorko, predsednica
- Društvo Ženska svetovalnica, Lucija Užmah, predsednica
- Društvo življenje brez nasilja Novo mesto, Natalija Petakovič, predsednica
- Društvo Družinski in Mladinski center Cerklje, Irena Zajec, strokovna vodja
- Družinski center mir, Polonca Majcenovič, direktorica
- Inštitut VIR, Anita Leskovšek Feldin, v.d. direktorice
- Javni zavod Socio, Suzi Kvas, direktorica
- Medobčinsko društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, Igor Miljavec, predsednik, Petra Figelj, Edvard Strosar in Kristina Rupnik, strokovni delavci
- Prelomi - Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje, dr. Alenka Hebar Lavrič,
- Slovenska filantropija, Tereza Novak, izvršna direktorica
- Škofijska Karitas Koper, Darja Zver, strokovna vodja
- DC za brezdomce Bertoki Varna hiša Maribor – pomoč ob nasilju v družini,
- Center za socialno delo Maribor Anka Fingušt, Strokovni vodja programa
- Zavetišča za ženske in otroke žrtve nasilja Pepcin dom,
- Center za socialno delo Posavje Simona Vogrinc, strokovna vodja
- Zavod Emma
- Zavod Franko Maribor, Iva Anžlovar, direktorica
- Zavod Pelikan-Karitas, Jože Gornik, v. d. direktorja in Mag. Drago Sukič, strokovni vodja
- Združenja DrogArt, Dr. Matej Sande, predsednik
- Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN, dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka združenja
- Zveza društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, predsednik
- Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Zorica Škorc, predsednica
- Zveza prijateljev mladine Slovenije, Breda Krašna, generalna sekretarka
- Center za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka Marija Jezeršek, strokovna sodelavka za prejemke in oprostitve II
