Poročilo EMCDDA

objavljeno: 02. 04. 2020

EMCDDA posodobljeno poročilo o posledicah pandemije COVIDa-19 za uporabnike prepovedanih drog in izvajalce storitev na področju drog (tekst je prevod iz anglešÄine – povezava na original)

Razmere v zvezi z odzivi na izbruh COVIDa-19 se hitro spreminjajo. Posodobljene informacije je mogoče najti v smernicah  nacionalnih virov za javno zdravje in v rednih posodobitvah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Svetovne zdravstvene organizacije.

 

Kontekst - izbruh COVIDa-19 v EU

Posamezniki, ki uživajo droge, se soočajo z enakimi tveganji kot ostala populacija, zato morajo dobro poznati ustrezna priporočila za zmanjšanje možnosti okužbe z virusom. Vendar pa so lahko uporabniki drog izpostavljeni tudi dodatnim tveganjem, zaradi česar je potrebno razviti strategije za ocenjevanje in ublažitev tveganj, ki jih predstavljajo nekateri vidiki vedenja in okolišÄine uporabe drog, pa tudi okolje, v katerem uporabniki prejemajo pomoč. Tveganja skokovito narastejo zaradi pogoste prisotnosti pridruženih fizičnih in duševnih težav med uporabniki drog kot tudi dejstva, da so težave z drogami pogostejše v marginaliziranih skupinah, povezana pa so tudi s stigmatizacijo, ki jo pogosto doživljajo uporabniki drog.

Sedanja kriza javnega zdravja vzbuja resno zaskrbljenost za dobro počutje ljudi, ki uživajo droge, kot tudi glede možnosti zagotavljanja neprekinjenih storitev za osebe, ki imajo težave z drogami in glede zašÄite oseb, ki nudijo oskrbo in podporo tej populaciji.

S to kratko predstavitvijo želimo osvetliti tveganja, ki so jim v povezavi s pandemijo COVIDa-19 izpostavljeni ljudje, ki uporabljajo droge in tisti, ki jim v skladu z evropskimi standardi zagotavljajo storitve, kjer pa je potrebno, želimo spodbuditi načrtovanje, prevetritev in prilagoditev  tako zgodnjih intervencij kot strokovnih obravnav na področju drog.

Prilagoditev in posodobitev storitev na nacionalni in lokalni ravni bodo morale potekati v okviru specifičnih smernic in pravil za odzivanje na izbruh COVIDa-19, ki jih sprejemajo posamezne države in v skladu s priporočili ECDC in WHO.

Katera so posebna tveganja za ljudi, ki v času pandemije COVID-19 uporabljajo droge?

Medtem ko se uporabniki drog soočajo z istimi tveganji okužbe s COVID-19 kot ostalo prebivalstvo, pa so izpostavljeni še dodatnim tveganjem, ki jih je treba upoštevati in omiliti. Na primer, starajoča se skupnost uporabnikov opioidov v Evropi je še posebno ranljiva zaradi visoke ravni predhodnih zdravstvenih težav in dejavnikov življenjskega sloga. Posamezniki, ki rekreativno uživajo droge, se pogosto zbirajo v skupinah, v katerih si med seboj delijo drogo ali pribor za drogo. Na splošno velja, da stigmatizacija in marginalizacija, povezani z nekaterimi načini uporabe drog, ne samo povečujeta tveganje, pač pa celo ustvarjata prepreke za učinkovito promocijo ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Temeljna kronična zdravstvena stanja so povezana z nekaterimi oblikami uporabe drog in povečujejo tveganje za razvoj resnih bolezni

Spričo velike razširjenosti kroničnih zdravstvenih stanj med uporabniki drog, bodo mnogi tvegali resno obolenje dihal, če se okužijo s COVID-19. Mednje sodijo:

·         Stopnja razširjenosti kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in astme je visoka med pacienti, ki so v zdravstveni obravnavi zaradi drog,  pri čemer je lahko kajenje heroina ali cracka oteževalni dejavnik (Palmer et al., 2012).

·         Obstaja tudi visoka pojavnost srčno-žilnih bolezni med bolniki, ki injicirajo droge, in med uporabniki kokaina (Thylstrup in sod., 2015) (Schwartz in sod., 2010).

·         Metamfetamin oži krvne žile, kar lahko dodatno poškoduje pljuča, dokazano pa je tudi, da lahko zloraba opioidov škodljivo vpliva na imunski sistem (Sacerdote, 2006).

·         Razširjenost virusa HIV, virusnih hepatitisov in jetrnega raka, ki oslabijo imunski sistem, je velika med ljudmi, ki injicirajo droge.

·         Kajenje tobaka in s tem nikotinska odvisnost je v nekaterih skupinah uporabnikov drog zelo razširjen običaj, kar povečuje tveganje za slabše izide bolezni.

Tveganje za prevelik odmerek droge se lahko poveča pri uporabnikih, ki so okuženi s COVIDom-19

Glavni življenje ogrožajoči učinki katerega koli opioida, kot je heroin, so, da zavirajo človeško dihanje in povzročajo njegov zastoj. Ker lahko COVID-19 (kot vsaka resnejša okužba pljuč) povzroči težave z dihanjem, pride med uporabniki opioidov do povečanega tveganja za preveliko odmerjanje. Antagonist Nalokson, ki blokira učinek opioidov in odpravi težave z dihanjem, se tako v kliničnem okolju kot tudi znotraj skupnosti uporablja kot preventivni ukrep pri prevelikem odmerku. Ni pa znano, da bi Nalokson vplival na težave z dihanjem, ki jih povzroča COVID-19.

Skupna raba pribora lahko poveča tveganje za okužbo

·      Medtem ko se s souporabo pribora za vbrizgavanje poveča tveganje za okužbo z virusi, ki se prenašajo s krvjo, kot so HIV in virusni hepatitis B in C, skupna raba s COVIDom-19 okuženega pribora za inhaliranje, uparjevanje, kajenje ali injiciranje, lahko poveča tveganje za okužbo in pospeši širjenje virusa. Virus, ki povzroča COVID-19, se širi predvsem od osebe do osebe, med ljudmi, ki so v tesnem medsebojnem stiku in z izdihanimi kapljicami, ki se izločijo, ko okuženi človek kašlja ali kiha. Na nekaterih površinah lahko virus preživi razmeroma dolgo.

·      Medtem ko so ukrepi za zmanjševanje škode običajno usmerjeni na tveganja, povezana z injiciranjem, je manj pozornosti posvečeno drugačnim načinom vnosa droge. Izbruh COVIDa-19 lahko predstavlja dodatna tveganja, ki jih večina za zdaj še ne prizna, kot denimo  souporaba konopljinih džojntov, cigaret, uparjevanje, inhalacijske naprave ali pripomočkov za droge.

 

Prenatrpano okolje povečuje tveganje za izpostavljenost COVIDu-19

Zaradi značilnosti nekaterih okolij, ki jih obiskujejo, so uporabniki drog lahko bolj izpostavljeni nevarnosti okužbe s COVIDom-19:

·         Rekreativno uživanje drog pogosto poteka v skupinah ali v množici, kar poveča izpostavljenost COVIDu-19. To je mogoče do neke mere ublažiti  s socialnim distanciranjem, tako da dosledno sledimo postavljenim varnostnim smernicam ali z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje uporabe prostorov ali dostopa do visoko rizičnega okolja.

·         Centri za zdravljenje drog, centri za nizkopražne storitve in ​​storitve, namenjene socialni podpori uporabnikom drog,  imajo včasih območja, na katerih je ohranjanje varnostne razdalje med ljudmi zelo težko, na primer v čakalnicah ali v prostorih v skupnosti. Kot v drugih okoljih je tudi v tem okolju vzpostavitev ustrezne distance in uvedba higienskih navad življenjskega pomena.

·         Brezdomcem pogosto ne preostaja drugega, kot da preživljajo čas v javnih prostorih in nimajo dostopa do virov za osebno higieno. Samoizolacija je za brezdomce zahteven podvig, dostop do zdravstvene oskrbe pa je pogosto zelo omejen. Reševanje potreb uporabnikov drog, ki so brez doma ali brez stalnega zavetja, je za uspešen boj proti COVIDu-19 temeljnega pomena.

Obvladovanje dejavnikov tveganja za prenos COVIDa-19 v zaporih je še posebej zahtevno. V zaporih je razširjenost uporabe drog in nalezljivih bolezni velika. To so zaprta, dokazano prenatrpana okolja, s šibko infrastrukturo in zapoznelimi diagnozami (Evropski center za preprečevanje bolezni in Kontrolni in evropski center za spremljanje drog in odvisnosti, 2018).

Tveganja zaradi motenega dostopa do storitev na področju drog, do oskrbe s čistim priborom in do zdravil, ki so življenjskega pomena

·         Neprekinjena skrb za osebe, ki uporabljajo droge, je lahko zahteven izziv spričo pomanjkanja osebja, motenj v delovanju služb in ukinjanja storitev, samoizolacije in omejitve prostega gibanja. V tem okviru sta načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in kontinuiteta njihovega izvajanja bistvenega pomena. Centri, ki opravljajo storitve za uporabnike drog, zlasti manjši, ​​lokalno financirani in tisti, ki jih vodijo nevladne organizacije, ki delujejo  vštric s formalnimi strukturami javnih zdravstvenih sistemov, so lahko še posebej ranljivi in ​​nimajo dostopa do dodatnih virov, potrebnih za zagotavljanje neprekinjene oskrbe.

·         Obstaja nevarnost, da se zmanjša dostop do nadomestnega opioidnega zdravljenja in do drugih osnovnih zdravil kot tudi do čistega pribora za uporabo drog, še posebno, če je odrejeno, da lekarne v skupnosti skrajšajo odpiralni čas za stranke, omejijo storitve in prenehajo izdajati metadon. Verjetno je dostop do zdravljenja najbolj  otežen za tiste, ki so v samoizolaciji, zaporu ali karanteni.

·         Omejitve gibanja v nekaterih krajih zaradi epidemije COVIDa-19 bi lahko privedle tudi do motenega trga z drogami in manjše ponudbe prepovedanih drog. To bi lahko imelo vrsto posledic, zlasti za uporabnike, ki so odvisni od drog in bi lahko povzročilo večje povpraševanje po storitvah služb, ki se ukvarjajo z uporabniki drog.

 

Zagotavljanje učinkovitih storitev na področju drog v času pandemije – pomembni premisleki

Izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje prenosa COVIDa-19 v okoljih, kamor  zahajajo uporabniki drog

Da bi zmanjšali možnost prenosa COVIDa-19, je potrebno z vso zavzetostjo odvračati uporabnike od souporabe droge in istega pribora ter obenem spodbujati ustrezne ukrepe ohranjanja socialne distance in higiene. Potrebno je razviti komunikacijske strategije, s katerimi bi lahko na primeren način vplivali na različne oblike vedenja in nagovarjali različne ciljne skupine uporabnikov, vključno z marginaliziranimi skupinami, kot so brezdomci, rekreativni uporabniki drog in uporabniki konoplje. Uporabnike drog bi bilo treba spodbujati, da kot zašÄitni ukrep razmislijo o možnosti prenehanja ali zmanjšanja uporabe drog. Potrebno je ukrepanje za zagotovitev strokovne podpore in pomoči tistim, ki išÄejo dostop do storitev. Kot ravnajo ostale zdravstvene in socialne službe, bi morale tudi službe na področju drog, zavetišÄa za brezdomce in zapori širiti jasna sporočila, kaj storiti, da zmanjšamo tveganje za okužbo, uporabnikom storitev in zaposlenemu osebju pa dati na voljo ustrezno gradivo. 

V gradivu morajo biti vključeni:

·         Osebni zašÄitni ukrepi: spodbujanje pravilne higiene rok in praktični nasveti za zmanjšanje tveganja, kot npr. kašelj in kihanje v notranjost komolca. Zagotovite, da je v kopalnicah vedno na voljo milo za umivanje in pripomočki za sušenje / brisanje rok. Poskrbite, da se na ključnih mestih znotraj objekta, vključno s prijavnimi pulti, vhodi in izhodi, nahajajo razkužilna sredstva za roke, ki naj vsebujejo vsaj 60% alkohola.

·         Okoljski ukrepi: pogosto očistite rabljene površine in kolikor mogoče zmanjšajte souporabo predmetov ter poskrbite za pravilno prezračevanje.

·         Običajno komuniciranje z uporabniki, ki zadeva dejavnike tveganja pri skupni uporabi drog in izmenjavi pribora za droge je potrebno tako spremeniti, da ustreza potrebam po zmanjševanju tveganja izpostavljenosti COVIDu-19 v luči možnih načinov prenosa (s kapljicami, površinami).

·         Običajno prakso pri zagotavljanju čistega pribora za injiciranje in za druge načine uživanja  droge (npr. kajenje in inhalacija), ki temelji na preprečevanju skupne rabe pribora med uporabniki drog, je treba tako spremeniti in po potrebi prilagoditi, da bi zagotovili, da še ustreza svojemu namenu. Verjetno je potrebno zagotoviti večje zaloge pribora za uporabnike v samoizolaciji.

·         Med uporabniki drog in tistimi, ki se ukvarjajo s to skupino, je potrebno spodbujati ukrepe za socialno distanciranje. To vključuje izogibanje tesnim stikom (stiskom roke in poljubom), ohranjanje ustrezne varnostne razdalje drug od drugega in omejevanje števila ljudi, ki hkrati uporabljajo storitve. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je objavil dokument o socialnem distanciranju: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/considerations-relating-social-distancing-measures-response-covid-19-second. Posebno pozornost je treba nameniti podpori in zagotavljanju osnovnih potrebšÄin  za uporabnike storitev na področju drog, uporabnike zavetišÄ za brezdomce in zapornike, da bi jim omogočili, da zašÄitijo sebe in druge pred okužbo.

·         Potrebno je določiti protokole za storitve, ki bi omogočili ustrezno ravnanje z uporabniki drog, ki kažejo znake možne okužbe s COVIDom-19. Ti bi morali vključevati zagotavljanje zašÄitnih mask za tiste, ki kažejo dihalne simptome (kašelj, vročina), vzpostavitev izolacijskega  območja in oblikovanje ustreznih postopkov napotitve in obvešÄanja v skladu z razvojem nacionalnih smernic. ECDC je objavil tehnično poročilo o preprečevanju in nadzoru okužb s COVIDom-19 v zdravstvenih ustanovah, vključno z ustanovami za dolgotrajno oskrbo: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/infection-prevention-and-control-covid-19-healthcare-settings.

·         Splošne smernice in informacije za posebne skupine, kot so bolniki s kroničnimi boleznimi in z oslabelim imunskim sistemom, najdete na povezavi: https://www.ecdc.europa.eu/en/news-events/information-covid-19-specific-groups-elderly-patients-chronic-diseases-people

Zagotavljanje trajne oskrbe med pandemijo

Bistveno je, da uporabnikom drog zagotovimo kontinuiteto osnovnih zdravstvenih storitev. V tem kontekstu je ključnega pomena ustrezno zagotavljanje virov za storitve, izvajanje ukrepov za zašÄito osebja in prioritetno načrtovanje storitev.

Zagotavljanje kontinuitete storitev:

·         Programi zdravljenja in nizkopražni programi zmanjševanja škode za uporabnike drog spadajo med nujne zdravstvene storitve in bodo morali delovati v omejeni obliki.

·         Zagotavljanje nadaljnjega izvajanja tekočih storitev na področju zdravljenja uporabnikov drog,  vključno z oskrbo z zdravili za substitucijsko zdravljenje in drugimi terapijami za uporabnike drog, je v trenutnem položaju ključnega pomena.

·         Potrebno je načrtovati ukrepe ob morebitnem pomanjkanju zdravil in opreme zaradi nepredvidljivih okolišÄin.

·         Izvajalci storitev morajo predvideti morebitno odsotnost osebja in temu primerno razviti prožnejše oblike dela in bolniške odsotnosti, opredeliti kritične položaje in funkcije delovnih mest in načrtovati alternativno pokrivanje kadra z navzkrižnim usposabljanjem.

·         Izvajalci storitev bodo morda morali predvideti začasne alternativne rešitve v primeru zapiranja stalnih lokacij (npr. z zagotavljanjem spletnih storitev, dobavo zdravil in pribora v lekarnah, obiski na domu, telefonskimi ali video klici, namenjeni oceni in nadaljnjemu spremljanju) in prilagoditi obstoječe prakse, kot je možnost predpisovanja nadomestnega opioidnega zdravljenja na recept.

·         Na podlagi nacionalnih smernic bo med pandemijo morda treba začasno ustaviti ali zmanjšati  tesne stike med ljudmi na individualnih in skupinskih sestankih in najti zanje  alternativne rešitve.

·         Pomembno je, da upoštevamo razpoložljivost in dostopnost storitev za uporabnike drog, ki so brezdomci,  saj je to skupina z omejenimi sredstvi za samozašÄito in samoizolacijo. V ZDA je CDC objavila začasne smernice, namenjene zavetišÄem za brezdomce: https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/community/homeless-shelters/plan-prepare-respond.html

ZašÄita izvajalcev storitev med pandemijo - pomembni ukrepi, ki jih je treba upoštevati:

·         Nujno informiranje osebja o preventivnih ukrepih (glej preventivne ukrepe zgoraj).

·         Zagotavljanje potrebne zašÄitne opreme za osebje in uvedba protokolov za zmanjšanje tveganja za prenos virusa na osebje in na uporabnike, vključno z uporabo fizičnih ovir za zašÄito osebja, ki dela z uporabniki z neznanim statusom okužbe.

·         Zmanjšanje na minimum števila uslužbencev, ki delajo v neposredni bližini drug drugega. Uvajanje ustrezne politike upravljanja s tveganji in postopkov za obvladovanje tveganja za stranke z respiratornimi simptomi.

·         Preučitev delovnih praks osebja in prostovoljcev z visokim tveganjem za hudo COVID-19 (tistih, ki so starejši ali imajo že obstoječe zdravstvene probleme), vključno z ureditvijo dela na daljavo, kadar je mogoče.

·         Uvedba rednih virtualnih srečanj, ki naj omogočijo hitro obravnavanje vprašanj, ki se pojavljajo v lokalnih razmerah in odzivanje na hitro spreminjajoče se ukrepe vlade in organov na lokalni ravni.

prevedla Suzana Jakac