Financerji
© Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam Svit Koper, All Right Reserved.
Droge so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov, spreminjajo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Učinke drog lahko občutimo na različne načine glede na način jemanja, odvisno od narave uporabe, ki je lahko eksperimentalna, rekreativna, iz navade, zaradi okoliščin ali kot zasvojenost.
Delimo jih na dve skupini:
PREPOVEDANE DROGE
Droge lahko klasificiramo na različne načine, glede na učinke jih delimo na depresorje centralnega živčnega sistema, stimulanse oziroma spodbujevalce centralnega živčnega sistema, halucinogene droge, na kanabinoide; obstajajo pa tudi nove PAS.
Depresorji oziroma zaviralci centralnega živčnega sistema so droge, ki upočasnjujejo običajno delovanje možganov, znižujejo živčno aktivnost in vzburjenja v različnih predelih možganov. Pogovorno jih imenujemo “downerji” in jih delimo na naravne, pol sintetične in sintetične. Učinki so predvsem izguba motoričnih sposobnosti, zniževanje tesnobe, odpravlja bolečino.
Pogosto se uporabljajo v medicini, predvsem kot zdravila, ki odpravljajo ali zmanjšujejo bolečine; zdravila, ki umirjajo živčevje oziroma zmanjšujejo občutek strahu in notranje napetosti ter pripravki, ki zmanjšujejo vzdraženost osrednjega živčevja in se jih uporablja pri motnjah s spanjem.
Najpogosteje uporabljeni depresorji so alkohol, opiati (heroin, morfij, kodein, metadon); pomirjevala oziroma tablete za umiritev stanja vznemirjenosti, napetosti in tesnobe (apaurin, loram) ter hipnotiki (uspavalne tablete in barbiturati).
Učinki:
Stimulansi so psihoaktivne snovi, ki uporabniku povzročijo občutek večje budnosti ali vzburjenja. Človeka napravijo bolj bistrega, budnega in z veliko energije. Možni učinki so povečan srčni utrip in ritem dihanja, povišan krvni pritisk ter razširjene zenice. Ljudje, ki redno uporabljajo stimulante, pogosto poročajo o izgubi apetita. Prav tako lahko privedejo do težav pri spanju ali do pretirane dejavnosti oziroma hiperaktivnosti ter posledično do popolne izčrpanosti. Poleg tega povzročajo še razdraženost, prepirljivost ter nervoznost. Najpogosteje uporabljene stimulansi so nikotin - prisotna v tobaku, in kofein - prisoten v kave, čaja in drugih pijač in hrane.
Stimulanse delimo na naravne (nikotin, kofein, kokain, kat, betel in efedra) ter sintetične (ekstazi/MDMA, amfetamini in derivati amfetaminov, metamfetamini, metkatinom, fenetilin, pemolin ter metilefenidat).
Naravni stimulansi
Med naravne stimulante uvrščamo kofein, ki je najbolj pogosto uživana droga na svetu. Nahaja se v kavi in v nekaterih gaziranih pijačah. Kemični različici kofeina, teofilin in teobromin, se nahajata v čaju, v kakavu se pa nahaja samo teobromin. Kofein je šibak stimulant, ki dviga razpoloženja in povečano budnost, pri utrujenih ljudeh pa povečuje sposobnost osredotočenja in delovanja.
Sintetični stimulansi
Najbolj znani sintetični stimulans je amfetamin. Učinki stimulantov amfetaminskega tipa se razlikujejo od učinkov drugih drog. Mednje uvrščamo amfetamine, metamfetamine, MDMA in analoge osnovne molekule MDAja.
Stimulansi imajo stimulativni učinek na centralni živčni sistem in vplivajo na povečanje pozornosti, premagovanje spanca, povečujejo energijo ter povzročajo evforijo.
Večina derivatov oziroma analogov amfetamina učinkuje na centralni živčni sistem posredno s stimuliranjem perifernih in centralnih monoaminov – dopamin, serotonin, norepinefrin in epinefrin.
Delovanje stimulansov je v tem, da vzdražijo živčne sisteme, ki normalno ustvarjajo in vzdržujejo vzburjenje in pozornost. Njihovo delovanje ni nasprotno delovanju depresorjev. V manjših dozah izboljšujejo razpoloženje, povečajo občutek ugodja, energijo in budnost. Pri večjih odmerkih pa povzročajo evforijo, lahko pa tudi anksioznost in nemir. Zelo visoki odmerki lahko privedejo do amfetaminske psihoze.
Halucinogene droge so snovi, ki prekinejo običajno delovanje možganov ter povzročajo psihozam podobna stanja. Spremljajo jih motnje v čutnih zaznavah, ki niso posledica zunanjih vzrokov. To so snovi, ki povzročajo privide oziroma halucinacije, blodnje ter vidne in slušne prevare oziroma opažanja predmetov ali pojavov, ki obstajajo samo v domišljiji. V skupino uvrščamo meskalin, psilocibin ter sintetične droge, kot so LSD, ekstazi (deluje stimulativno in psihadelično).
Halucinogen je kemična snov, ki zmede delovanje centralnega živčnega sistema. Halucinogene droge povzročijo spremembe v nevrokemičnem delovanju možganov in prizadenejo predvsem zaznavanje stvarnosti. Povzročijo lahko resne čutne motnje in tudi prave halucinacije.
Večina drog iz te družine izvira iz gob, ki jih gojijo v latinskoameriških in afriških državah. Takšen primer je mehiški pejot, iz katerega izločajo meskalin. Med rastlinami je kolumbijska yage bolj poznana kot "tabernanthe iboga", ki prihaja iz Gabona. Iz skorje korenine te tropske rastline izločajo alkaloid ibogain.
V Evropi se med halucinogeni največ uporablja LSD. V uličnem žargonu je poznan tudi kot acid ali trip. Med halucinogene droge prištevamo tudi ketamin in skopolamin.
V skupino kanabinoidov uvrščamo konopljo, hašiš in hašiševo olje.
Učinki se pri kajenju pojavijo že po nekaj minutah in doseže vrhunec v približno pol ure in traja od 2 do 4 ure, čeprav nekateri učinki, kot je na primer omejena sposobnost za vožnjo, traja tudi do 12 ur. Kanabinoide lahko zaužijemo tudi oralno (kot pecivo ali kot preparat iz rastline oziroma bang), čeprav so v tem primeru učinki 2- do 3-krat manj učinkoviti.
Sicer pa na delovanje kanabinoidov vpliva več dejavnikov, kot so osebnostni dejavniki, trenutno razpoloženje, pričakovanja in pretekle izkušnje. Na delovanje pa vpliva tudi sama struktura rastline – nekatere imajo na primer višjo vsebnost THC-ja, druge imajo visoko vsebnost CBD-ja ipd.
Poglavitni učinek kanabisa na duševno delovanje naj bi bil v tem, da dviguje zapornico, ki omejuje pritok čutnih dražljajev oziroma informacij, ter fiziološko zapornico, ki vpliva na izbiro, kaj od zunanjih ali notranjih informacij se naj pojavi v zavesti. Posledica tega ni samo množica zaznav in bujnih predstav ter fantazij, temveč tudi motnje zapomljivosti in časovnega ter prostorskega doživljanja. Če je razpoloženje človeka pred ali med kajenjem tesnobno ali depresivno, se lahko pojavijo tudi panične reakcije zaradi občutka, da ga preganjajo ali zaradi blokade misli. Pod vplivom kanabisa so vidni, slušni in taktilni dražljaji močnejši in izrazitejši, telo in okončine so lahkotni, pojavljajo se lahko napadi smeha brez zunanjih povodov. Razmišljanje pogosto izgubi smisel in kontinuiteto ter se oseba ravna po trenutnih asociacijah in vzgibih, mogoče so tudi motnje kratkotrajnega spomina in pozornosti. Pogoste so tudi iluzije, bežne halucinacije in sinestezije (npr. povezovanje glasbe z vidnimi predstavami). Ker so učinki kanabisa pri običajno uporabljenih količinah blažji in jih je lažje kontrolirati, ga imenujemo “mali psihedelik” oziroma “mali halucinogen”.
Dizajnerske droge: droge, ki se prodajajo npr. kot MDMA. Izdelujejo se v skrivnih laboratorijih, pod nadzorom organiziranega kriminala. Prodajajo se na črnem trgu prek preprodajalcev drog.
Dovoljene droge: prodajajo se v head ali smart shopih ter na spletu v barvitih, privlačnih embalažah. Namenjene so rekreativnim uporabnikov in uporabnicam.
Research chemicals oziroma RC: prodajajo se pod pretvezo, da so namenjen v raziskovalne namene. Namenjene so “psihonavtom”, ki raziskujejo učinke psihoaktivnih snovi.