Stimulansi so psihoaktivne snovi, ki uporabniku povzročijo občutek večje budnosti ali vzburjenja. Človeka napravijo bolj bistrega, budnega in z veliko energije. Možni učinki so povečan srčni utrip in ritem dihanja, povišan krvni pritisk ter razširjene zenice. Ljudje, ki redno uporabljajo stimulante, pogosto poročajo o izgubi apetita. Prav tako lahko privedejo do težav pri spanju ali do pretirane dejavnosti oziroma hiperaktivnosti ter posledično do popolne izčrpanosti. Poleg tega povzročajo še razdraženost, prepirljivost ter nervoznost. Najpogosteje uporabljene stimulansi so nikotin - prisotna v tobaku, in kofein - prisoten v kave, čaja in drugih pijač in hrane.

Stimulanse delimo na naravne (nikotin, kofein, kokain, kat, betel in efedra) ter sintetične (ekstazi/MDMA, amfetamini in derivati amfetaminov, metamfetamini, metkatinom, fenetilin, pemolin ter metilefenidat).

Naravni stimulansi

Med naravne stimulante uvrščamo kofein, ki je najbolj pogosto uživana droga na svetu. Nahaja se v kavi in v nekaterih gaziranih pijačah. Kemični različici kofeina, teofilin in teobromin, se nahajata v čaju, v kakavu se pa nahaja samo teobromin. Kofein je šibak stimulant, ki dviga razpoloženja in povečano budnost, pri utrujenih ljudeh pa povečuje sposobnost osredotočenja in delovanja.

Sintetični stimulansi

Najbolj znani sintetični stimulans je amfetamin. Učinki stimulantov amfetaminskega tipa se razlikujejo od učinkov drugih drog. Mednje uvrščamo amfetamine, metamfetamine, MDMA in analoge osnovne molekule MDAja.

Stimulansi imajo stimulativni učinek na centralni živčni sistem in vplivajo na povečanje pozornosti, premagovanje spanca, povečujejo energijo ter povzročajo evforijo.

Večina derivatov oziroma analogov amfetamina učinkuje na centralni živčni sistem posredno s stimuliranjem perifernih in centralnih monoaminov – dopamin, serotonin, norepinefrin in epinefrin.

Delovanje stimulansov je v tem, da vzdražijo živčne sisteme, ki normalno ustvarjajo in vzdržujejo vzburjenje in pozornost. Njihovo delovanje ni nasprotno delovanju depresorjev. V manjših dozah izboljšujejo razpoloženje, povečajo občutek ugodja, energijo in budnost. Pri večjih odmerkih pa povzročajo evforijo, lahko pa tudi anksioznost in nemir. Zelo visoki odmerki lahko privedejo do amfetaminske psihoze.